Ločitev duhov

UVODNA OPOMBA: V prevodu prinašam besedilo Enrica Bertija (1935–2022), enega največjih svetovnih poznavalcev Aristotela, ki nas je žal nedavno zapustil. Ta razprava lepo pojasni, zakaj mantra, ki jo moramo vedno znova poslušati, da je po Aristotelu (in njegovem učencu sv. Tomažu) zarodek postal človek šele tam nekje sredi nosečnosti, ne drži. Glede sv. Tomaža ima sicer Berti drugačno mnenje, a mislim, da je razkorak, ki ga ta veliki italijanski aristotelik vidi med Stagiritom in Akvincem premostljiv: glede te teme (kakor sem nakazal v zadnji opombi k prevodu) kot tudi glede drugih tem (kakor je tudi sam pokazal v svojih prispevkih o »aristotelskem tomizmu«, prim. E. Berti, Nuovi studi aristotelici, IV/2, Brescia 2010, str. 495–509). Naj bo ta prevod obenem majhna oddolžitev temu sijajnemu...

Predpostna Na visoke, rahlo usločene,opečnate strehesije medla oranžna svetloba. Sneg na njih kopni,voda curlja na tla s kapiin naglodanih žlebov. Čas je v takih popoldnevihkakor razpet na križu:v agoniji pričakuje večera. Pomlad je še daleč.Brezmadežni sneg božičnega časanemočno kaplja v blato. Pustna Maškare se zbirajo za skednjem,sneg jim škripa pod nogami,že pred hišo so postales čudnimi pripravami na rami. Zdaj že nemo zro skoz oknov sobo, kjer so še nedavnojaslice in drevo božičnopeli v noč pesem kristalno. A zvenenje je zamrlo,v curkih sneg tali se s streh,besno tuli veter z juga,z mask se sliši rezek smeh. Na Sv. Jožefa Na golih, temnih vejahso zasijali majhni, okrogli popki:trezni, resni, zbrani –od mraza, od posta, od križa. Spominjajo na bož...

UVODNA OPOMBA: Vedno znova leti na ScutumFidei očitek, da se tu pogosto uporablja prerobato izražanje, ki je mestoma tudi žaljivo, sramotilno. V ta namen sem prevedel člen iz Teološke sume (II – II, q. 72, a. 2), kjer sv. Tomaž razčisti, kdaj je sramotilno izražanje mali greh, kdaj smrtni greh in kdaj sploh ni greh. Naj bo branje tega merodajnega besedila vir premisleka tako kritikom našega medija, kot nam, ki pri njem sodelujemo. Pa še nekaj napotkov k branju: vsak člen Teološke sume je oblikovan tako, da se začne z mnenjem, ki ga uvajajo besede »ZDI SE«; le-tega potem sv. Tomaž ovrže oz. uokviri v osrednjem delu člena, ki izraža Tomaževo stališče in ki se začne z besedami »ODGOVARJAM«; takoj po uvodnem mnenju so z zaporednimi številkami (1., 2., 3.) označeni argumenti, ki podpirajo u...

Ivo Kerže V zadnji dneh sem postal deležen pozornosti javnosti zaradi stališč, izrečenih v oddaji Preverjeno, ki je bila na sporedu 22. 2. 2022 na Pop TV. Ta pozornost, v glavnem kritična, mestoma celo žolčno kritična, me je malce presenetila, ker sem podobna stališča že večkrat javno (sam sem podobne trditve že večkrat izrekel na ScutumFidei, Časniku in še kje), pa ni bilo takega odziva. Nekaj je gotovo k temu prispeval značaj množičnega medija, ki ga omenjena oddaja nedvomno ima, vendar menim, da to ne zadostuje za razlago pojava. Zlasti me je pa presenetilo, da so prišli ti burni odzivi predvsem iz strani katoličanov (duhovnikov in laikov), to pa zato, ker se iskreno trudim, da bi bila stališča, ki jih izrekam, kar se da v skladu z naukom Cerkve. Ker sem dobil vtis, da je nekate...

Sveti večer Noč je že na vasi,kosmov poln je zrak,od nekod pozvanja,ko gosti se mrak. Potok je že umolknil,drevje se šibi,k zemlji se priklanjav slutnji večnosti. Vse je mirno in tiho,z okna se blešči,nekdo na kolenihv jaslice strmi. Sveta Marija v deželi Huroncev                                     Sv. Jeanu Brebeufu Mraz mi reže v obrazkot irokeški noži.Zarja na obzorju ledení,ko ivje na drevju veje lomi. V kotlu se kuha moja desna roka,levo so mi že pojedli.Z vrelo vodo mi glavo oblivajo,suh starec se pri tem reži. Sedaj mi s sekirami izsekavajo srce.O Jezus, usmili se!Ne mene, ne mene ...

(IV. del: de Lubac in Gilson) Uvod V tem zaključnem nadaljevanju prikaza neotomističnih korenin neomodernizma si bomo ogledali vpliv, ki ga je na de Lubaca imel še Étienne Gilson (1884–1978), osrednji avtor eksistencialnega neotomizma. Ta je verjetno, ob Maritainu, eden najbolj znanih neotomističnih avtorjev tudi v Sloveniji. V prevodu so izšle pri nas tri njegove knjige, in sicer Ljubezen filozofov, Duh srednjeveške filozofije ter nedavno Uvod v krščansko filozofijo (vse so izšle pri založbi Družina). Tudi Maurerjeva Srednjeveška filozofija Zahoda (Mohorjeva družba, 2001) je napisana pod jasnim Gilsonovim vplivom. Gilsonizem je prepoznaven tudi v delih Milana Komarja, kar se kaže zlasti v kritičnosti do abstraktnega, generičnega (mi bi rekli supertranscendentalnega) pojmovanja bitj...

(III. del: Od Maréchala do de Lubaca) Uvod V pričujočem nadaljevanju si bomo ogledali prehod od filozofije Josepha Maréchala (ki smo smo jo obravnavali zadnjič) do teologije Henrija de Lubaca. Pri tem bi rad spomnil, da sta dva razloga, zaradi katerih sem izbral de Lubaca za prikaz vpliva dekadentnih oblik neotomizma na neomodernizem: prvi je ta, da se pri de Lubacu ta vpliv posebej jasno kaže, kot bo razvidno iz nadaljevanja; drugi pa je v njegovem odločilnem vplivu na druge avtorje nouvelle théologie (bil je namreč, ob p. Chenuju, njen začetnik) in v odločilnem vplivu, ki ga je imel posredno preko njih, pa tudi neposredno, na sam 2. vatikanski koncil (prim. de Mattei: 65 sl.). Kot sem namreč omenil v prvem nadaljevanju, je de Lubac tisti avtor, ki je s pomočjo Maréchala uspel poda...

(II. del: Maréchal) Uvod V prejšnjem delu tega prikaza smo si ogledali, kako se je zgodil udor novoveške filozofije v neotomizem, in sicer v neotomizmu kardinala Mercierja: iz tega udora se bo, kot bomo videli, razvil neomodernizem pri p. de Lubacu. V izvornem italijanskem neotomizmu, kakršnega je zasnoval p. Liberatore tega udora še ni bilo: teza, ki bi jo rad branil v teh nadaljevanjih je ravno, da šele povratek k Liberatorejevemu neotomizmu bi nas (in nas tudi bo) lahko globinsko zaščitil pred neomodernizmom. Vendar od Mercierja do de Lubaca vodi ključen posrednik: to je neotomizem p. Josepha Maréchala (1878–1944). Pričujoče nadaljevanje je namenjeno prikazu njegovega filozofskega sistema, brez katerega ni mogoče razumeti de Lubacove teologije. Sam de Lubac je namreč leta 1956 za...

(I. del: Liberatore in Mercier) Uvod Na našem spletnem portalu se vedno znova dotikamo modernizma, ker zaznavamo razširjenost te herezije, ki jo je obsodil papež Pij X. v okrožnici Pascendi, kot temeljni problem sodobne katoliške Cerkve, ki se žal kaže bolj ali manj v skorajda vseh njenih pojavnih oblikah (v dogmatiki, liturgiji, moralnem učenju, življenjski praksi itd.). Našim bralcem in gledalcem je verjetno tudi znano, da se vpliv modernizma na Cerkev ni zgodil direktno iz strani predstavnikov izvornega modernizma (Loisy, Tyrell, Buonaiuti), saj so ti avtorji bili izobčeni. Ta vpliv se je namreč zgodil posredno preko t.i. neomodernizma ali nouvelle théologie z jezuitom Henrijem de Lubacom (1896–1991), kot njenim glavnim predstavnikom. Ti predstavniki neomodernizma (de Lubac, Cong...

Premislek o cepivih zoper covid-19 Gre za besede, s katerimi je Janez Pavel II. leta 1988 v apostolski spodbudi O krščanskih laikih (Christifideles laici - https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/wp-content/uploads/Apostolska-spodbuda-Christefideles-laici1.pdf ) opisal držo, ki naj bi jo katoličani zavzemali v obrambo pravice do življenja od spočetja do naravne smrti. Iste besede izpostavi škof Schneider v izjavi (https://www.lifesitenews.com/opinion/on-the-moral-illicitness-of-the-use-of-vaccines-made-from-cells-derived-from-aborted-human-fetuses ) glede katoliške drže do cepiv zoper covid-19, ki jo je podpisal skupaj z nekaterimi drugimi škofi. »Z največjo odločnostjo« naj bi katoliški svet, s svojimi pastirji na čelu, branil pravico do življenja tudi v tem primeru, tudi v Sloveniji, A...