Teološka suma

Teološka suma – I, q. 8, a. 3
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 8, a. 3

3. ČLEN Ali je Bog povsod po bistvu, po prisotnosti in po moči? (III, q. 6, a. 1, ad 1; In Sent., lib. I, dist. xxxvii, q. 1, a. 2)             ZDI SE, da načini obstoja Boga v stvareh niso ustrezno določeni, ko se reče, da je Bog v vseh stvareh po bistvu, moči in prisotnosti, saj:             1. Nekaj je po bistvu v nečem, če je bistveno v njem. Bog pa ni bistveno v stvareh, saj ne sodi k bistvu nobene stvari. Torej ne smemo reči, da je Bog v stvareh po bistvu, prisotnosti in moči.             2. Biti prisoten v neki stvari pomeni ne biti odsoten v njej. Vendar reči, da je Bog po bistvu v stvareh, je isto kot r...
Teološka suma – I, q. 8, a. 2
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 8, a. 2

2. ČLEN Ali je Bog povsod? (Q. 16, a. 7, ad 2; q. 52, a. 2; In Sent., lib. I, dist. xxxvii, q. 2, a. 1; S. c. G., lib. III, cap. 68; Quodl. XI, q. 1, a. unic.) ZDI SE, da Bog ni povsod, saj:             1. Biti povsod pomeni biti v vseh krajih. Vendar biti v vseh krajih ne sodi k Bogu, saj netelesna bitja se ne nahajajo v nobenem kraju, kakor pravi Boecij (De hebdom.)[1]. Torej se Bog ne nahaja povsod.             2. V kakršnem odnosu je čas do zaporednosti, v takem je kraj do stalnosti. Vendar nedeljiva enota dejavnosti ali gibanja[2] ne more biti v različnih časih. Torej niti nedeljiva enota iz rodu stalnih stvari[3] ne more biti v vseh krajih. Božja bit pa ni zap...
Teološka suma – I, q. 8, a. 1
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 8, a. 1

8. VPRAŠANJE O BOŽJI NAVZOČNOSTI V STVAREH             Ker se zdi, da je neskončno to, kar je povsod in v vsem, je treba premotriti, ali tudi to sodi k Bogu.   Glede tega se zastavljajo štiri vprašanja:             1. ali je Bog v vseh stvareh?             2. ali je Bog vsepovsod?             3. ali je Bog povsod po bistvu, po moči in po navzočnosti?             4. ali je vseprisotnost lastna Bogu? 1. ČLEN Ali je Bog v vseh stvareh? (In Sent., lib. I, dist. xxxvii, q. 1, a. 1; li...
Teološka suma – I, q. 7, a. 3-4
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 7, a. 3-4

3. ČLEN Ali je lahko v deju kaj neskončno velikega? (Quodl. IX, q. 1, a. unic.; In Phys., lib. I, lect. 9; lib. III, lect. 7, 8, 9, 10 et 13; Quodl. XII, q. 2, a. unic., ad 2; In Metaph., lib XI, lect. 10; In De caelo, lib. I, lect. 9, 10, 11, 12, 13, 14 et 15) ZDI SE, da bi lahko bilo v deju kaj neskončno velikega, saj: 1. Matematične znanosti se ne motijo, ker »abstrahiranje ni laganje« (Phys., II, 2)[1]. Toda matematika uporablja neskončno velikost: geometer namreč pri svojih dokazovanjih pravi, »naj bo ta ravna črta neskončna«. Torej ni nemogoče, da bi bilo kaj neskončno velikega. 2. Kar ni v nasprotju s pojmom nečesa, ni nemogoče, da mu pripada. Toda neskončnost ni v nasprotju s pojmom velikosti: prej kaže, da sta končnost in neskončnost lastnosti kvantitete. Torej ni ...
Teološka suma – I, q. 7, a. 2
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 7, a. 2

2. ČLEN Ali je lahko poleg Boga še kaj, kar je neskončno po bistvu? (q. 50, a. 2, ad 4; In Sent., lib. I, dist. xliii, q. 1, a. 2; De ver., q. 20, a. 4, ad 1; q. 29, a. 3; Quodl. IX, q. 1, a. unic.; Quodl. X, q. 2, a. 1, ad 2; Quodl. XII, q. 2, a. unic., ad 2) ZDI SE, da bi lahko bilo še kaj neskončnega po bistvu poleg Boga, saj: 1. Zmožnost nečesa je sorazmerna z njegovim bistvom. Če je torej Božje bistvo neskončno, mora biti tudi njegova zmožnost neskončna. Zato pa lahko proizvede neskončen učinek, saj se velikost zmožnosti spoznava po učinku. 2. Kar ima neskončno zmožnost, ima neskončno bistvo. Vendar ustvarjeni um ima neskončno zmožnost, saj dojema splošnost, ki se lahko nanaša na neskončno posamičnih bitji. Torej je vsaka ustvarjena umska podstat neskončna. 3. Prvot...
Teološka suma – I, q. 6, a. 4-q. 7, a. 1
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 6, a. 4-q. 7, a. 1

4. ČLEN Ali je vse dobro po Božji dobroti? (In Sent., lib. I, dist. xix, q. 5, a. 2, ad 3; De ver., q. 21, a. 4; S. c. G., lib. I, cap. 40) ZDI SE, da je vse, kar je dobro, táko po Božji dobroti: 1. Pravi namreč sv. Avguštin (De Trin., VIII, 3)[1]: »Vzemi najprej to ali ono dobro, odvzemi nato to in ono in, če moreš, uzri dobro samo: tako boš uzrl Boga, ki ni dober po drugem dobrem, pač pa je dobro vsega dobrega«. Vendar vsako bitje je dobro po svoji dobroti. Torej je vsako bitje dobro po dobrem, ki je Bog. 2. Kakor pravi Boecij v De Hebodmad.[2], je vse dobro v toliko, kolikor je usmerjeno k Bogu in to zaradi Božje dobrote. Torej je vse dobro zaradi Božje dobrote. TODA PROTI temu velja, da so vsa bitja dobra, ker so bitja. Ne pravimo pa, da so bitja bitja  zaradi B...
Teološka suma – I, q. 6, a. 3
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 6, a. 3

Ali je le Bogu lastno, da je dober po bistvu? (S. c. G., lib. I, cap. 38; lib. III, cap. 20; De ver., q. 21, a.1, ad 1; a. 5; op. LXIX De hebdom., lect. 3 et 4; De div. nom., cap. 4, lect. 1; cap. 13, lect. 1; op. II Compend. theol., cap. 109) ZDI SE, da ni le Bogu lastno, da je dober po bistvu: 1. Kakor je eno stvarno istovetno z bitjem, tako je tudi z dobrim, kakor je bilo že rečeno (q. 5, a. 1). Vendar vsako bitje je eno po svojem bistvu, kot pravi Aristotel (Metaph., IV, 3)[1]. Torej je vsako bitje dobro po svojem bistvu. 2. Če je dobro to, k čemer vsi težijo, in je bit sama tisto, kar si vsi želijo, sledi, da je sama bit katerekoli stvari njeno dobro. Vendar vsaka stvar je bitje po svojem bistvu. Torej je vsaka stvar dobra po svojem bistvu. 3. Vsaka stvar je dobra ...
Teološka suma – I, q. 5, a. 4-6
Teološka suma

Teološka suma – I, q. 5, a. 4-6

VPRAŠANJA Ali ima dobro značaj smotrnega vzroka? Ali pojem dobrega obstaja v načinu, vrsti in usmerjenosti? Ali je ustrezno deliti dobro na pošteno, koristno in všečno? I-q.-5-a.-4-6Prenos
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina