Zaprašene police

Osnove modernistične miselnosti
Zaprašene police

Osnove modernistične miselnosti

(Dr. Ignacij Lenček, Revija katoliške akcije 6. številka,1940) Mnogo se je v zadnjih letih pri nas govorilo o modernizmu. Ob vsem razpravljanju je bilo opaziti, da mnogim ni jasno, kaj modernizem prav za prav je, v čem je modernistično mišljenje, kdo je modernist ali modernističnega duha. Tako se more zgoditi, da zadene po pravici očitek modernizma koga, ki sam o sebi misli, da ni prav nič tega duha v njem, ampak le čisto in pristno krščanstvo. Na drugi strani pa bi morda veljalo za modernistično mišljenje, ki tega gotovo ne zasluži. Nejasno in zmotno, včasih že kar modernistično naziranje o modernizmu more roditi nepotrebna nesoglasja in nasprotja. Le ob pravi sliki te nevarne in obsojene zmote moremo pravilno in pravično presoditi in oceniti nekatere pojave v našem kulturnem živl...
Opomin sv. Janeza Krizostoma krščanskim možem
Zaprašene police

Opomin sv. Janeza Krizostoma krščanskim možem

Kaj lep nauk daje sv. Janez Krizostom možem: »Krščanski mož! ako moreš kaj potrpeti, kaj prenesti, je kaj pristojno za te, da voljno prenašaš pomanjkljivosti svoje žene. Ako je tvoja žena uboga, ne očitaj ji tega. Ako je revna, ne zaničuj je, temuč pokaži, da si bolj razumen, saj je vendar le tvoja žena. Prosi Boga za njo, opominjaj jo k dobremu ter stori, kar moreš, da jo pripelješ na boljšo pot. Misli si: Kar sum si podrobil, moram jesti, kakor sem si postlal, tako moram ležati; kar mi je bilo nekdaj všeč, se mi nikdar ne sme gnusiti.« Zlasti se pa ogibaj vsake surovosti, jeze, čemernosti, zakaj to vse onesrečuje zakon, družino. Se surovostjo, neprijaznostjo še noben mož ni poboljšal žene, se surovim obnašanjem se je pa bilo že veliko dobrih žen pokvarilo. »Svojo ženo pretepati, ...
Rumeno-rdeča alianca
Zaprašene police

Rumeno-rdeča alianca

Pripis: Na našem portalu objavljamo še en tekst iz Ehrlichovih stražarskih krogov: tokrat prav iz njihove lastne revije – Straže v viharju (št. 8, l. II, 1936), ki je izhajala v predvojnih letih. Besedilo objavljamo, ker se nam zdi izrazito aktualno. Če zamenjamo izraze kot so SSSR in kominterna s Kitajsko in njeno komunistično partijo, ter v »oligarhiji finančnih kraljev« vidimo razne sodobne predstavnike te vrste, kot so Gates, Soros, Rockefeller itd., vidimo, da stražarska analiza položaja še vedno (in vedno bolj) drži. Sploh se to vse bolj jasno kaže v pričujoči situaciji nadvse sumljivih »protivirusnih« ukrepov, ki drastično krčijo naše svoboščine ob bolezni, kjer smrtnost znaša 1% (razumljivi bi bili taki ukrepi ob boleznih kot so kuga ali ebola, kjer je smrtnost 50-100%). Tu je ...
Zmote liturgizma
Zaprašene police

Zmote liturgizma

Knjiga o liturgizmu (Revija katoliške akcije,1940, številka 4: Filip Žakelj) P. Max Kassiepe OMI: Irrwege und Umwege im Frömmigkeitsleben der Gegenwart. Verlag Butzon & Bercker Kevelaer, 1939, str. 100. Delo za liturgično obnovo se zadnjih deset let pri nas kar lepo razvija. V slovenskem jeziku imamo doslej že nekaj prav lepih knjig o tem vprašanju. Omenim npr. Turnškovo knjigo Leto božjih skrivnosti in Oražmovo knjigo Naša župnija. »Božji vrelci« budé in poglabljajo smisel za liturgično življenje s sveto Cerkvijo. Že več let imamo v rokah slovenski prevod Rimskega obrednika. Tudi več liturgičnih molitvenikov imamo že na razpolago. Z veseljem pričakujemo prevod Rimskega misala v slovenščino (op.p. Ta je izšel leta 1944, nato pa še leta 1961). Ljudsko petje se zadnja leta zno...
Materinstvo
Zaprašene police

Materinstvo

(Savelj Ludovik C. M.; Čas revija Leonove družbe 1931/1932) Danes praznujemo tako zvani materinski dan. V trenutku, ko proslavljamo Marijo Devico, mater Kristusovo in mater vseh kristjanov, se v hvaležnosti spominjamo tudi svoje lastne rodne matere, kakor tudi mater vsega katoliškega sveta. Občudujoč njih tihe žrtve, slavimo čast in dostojanstvo materinstva kot takega. Materinske proslave so v naši dobi potrebnejše kakor kdajkoli poprej. Genij podlosti — satan – ki že od nekdaj cinično blati vse, kar je božjega in svetega, se je namreč zadnje čase vrgel celo na materinstvo. Kakor vsem drugim božjim ustanovam hoče tudi materinstvu odvzeti oni višji sijaj in značaj svetosti, ki ga ima po božjem in človeškem pravu. Zaveda se, da z razkristjanjenjem celice krščanskega življenja – d...
Viteška čistost dr. Ehrlicha
Zaprašene police

Viteška čistost dr. Ehrlicha

Dr. Filip Žakelj o Lambertu Ehrlichu in njegovi čistosti Že na svojo fantovsko čistost je na srednji šoli tako pazil, da so mu dali priimek sv. Stanislav Kostka, kakor je po njegovi smrti izpovedal dr. Janko Arnejc. Isti trdi, da se je zaradi mladega dijaka Lamberta Ehrlicha razbil dijaški kvartet, ker Lambert ni hotel, da bi prepevali nekatere nekoliko opolzke Koroške pesmi. Iz vsega njegovega obnašanja in govorjenja je vsak mogel sklepati, da je to svojo nedolžnost srca ohranil do svoje mučeniške smrti. Tako tiho je bilo v sostrški župnijski cerkvi, da bi lahko miško slišal, ko je v postu leta 1936 fantom pri duhovnih vajah z vsem notranjim prepričanjem poudarjal, kako bi morala popolna čistost biti fantu za vzor; saj je samo tak fant pravi vitez.
Borbenost v krščanstvu
Zaprašene police

Borbenost v krščanstvu

M. Škerbec, Revija katoliške akcije, 1940 V dobi liberalizma in pomehkuženega krščanstva se je zelo pozabilo na to, da je Kristusova Cerkev vojskujoča se Cerkev — Ecclesia militans. V vsej svoji zgodovini se je morala Cerkev boriti proti oportunizmu, ki je zatisnil eno oko proti zmotam in hotel vse spore »potušati« na ljubo »miru«, a v škodo evangeljski resnici in cerkveni disciplini. Tak tip oportunista je prišel celo na papeški prestol v osebi Honorija, ki ga je moral njegov naslednik Leon II. grajati, ker »ni zatrl krivovestva v začetku, kakor bi bilo primerno apostolski avtoriteti« (qui flammam haeretici dogmatis non, ut decuit apostolicam auctoritatem, incipientem extinxit, sed neglegendo confovit; Harduin III., 1475, 1730; cit. po dr. J. Turk, Cerkvena zgodovina, 1930). ...
Kako zopet pokristjaniti sodobnega človeka?
Zaprašene police

Kako zopet pokristjaniti sodobnega človeka?

Bogoljub, marec 1936 Na kongresu Kristusa Kralja v Salzburgu je vzbudil prav posebno pozornost bivši ogrski ministrski predsednik Karel Huszar s skoraj dve urnim govorom o tem, kako zopet pokristjaniti modernega človeka. Ta gospod se nam je tem bolj prikupil, ker smo ga vsak dan videli pri obhajilni mizi in vseh cerkvenih pobožnostih. Poleg tega smo vsi dobili vtis, da imamo pred seboj ne samo odličnega državnika z bogatimi doživetji, ampak tudi spretnega govornika, ki zna množice navdušiti iz globin svojega prepričanja. Ker so kongresi Kristusa Kralja mednarodni, se mi zdi, da moramo Bogoljubovim bralcem podati vsaj nekatere misli tega veterana katoliškega dela. “Kjer se človeštvo otresa Boga, zaide nravno življenje v krizo. Da bi obup ogrnili s plaščem, je planil moderni ...
Domini est terra
Zaprašene police

Domini est terra

Maks Loh: Moji spomini na profesorja Ehrlicha Za Ehrlicha in njegovo delovanje je značilno, da je vse njegovo delovanje kot duhovnika prevzemala ena misel: Domini est terra. Oni, ki prihajajo k maši, so v oblasti Gospoda prav tako oni, ki Njega ne poznajo, so v oblasti Gospoda; tudi oni, ki Ga nočejo poznati, so v oblasti Gospoda. Bog ni samo absolutni gospodar, ampak je tudi Dobri pastir. Dobri pastir išče svoje ovce in duhovnik Lambert Ehrlich je bil eden tistih, ki je kot namestnik Dobrega pastirja vse svoje delovanje osredotočil v to, da bi prišli k Luči tudi tisti, ki se še vedno gibljejo v Temi: pripeljati ljudi iz Teme k Luči. Kako je Ehrlich izvrševal svoje duhovniško poslanstvo? Tako, da ni zamudil niti ene prilike, da bi ljudi pripeljal iz Teme k Luči. Zato je bilo za Ehrl...
Ehrlichova pastorala sveže krvi
Zaprašene police

Ehrlichova pastorala sveže krvi

Kot duhovnik je bil profesor Ehrlich predvsem mož molitve. Dnevno je govoril z Bogom polnih šest ur. Z molitvijo je pričel in končal vsako predavanje, vsako sejo, vsak sestanek, posvet, intervencijo, vsak važnejši korak, ki ga je napravil. Tudi najbolj posvetna zadeva je bila v njegovih rokah posvečena. Z akademiki je skupno molil svojo najljubšo molitev – sv. Rožni venec. Vsak dan je opravljal premišljevanje, splošno in posebno izpraševanje vesti, duhovno branje, opravil obisk pri Jezusu v tabernaklju. Kako je učil akademike moliti: »Veste, molitev je zelo praktična, zelo konkretna stvar. Človek mora čisto preprosto zaupati v Boga in moliti za vsako največjo in najmanjšo stvar. Pravim vam, molite, nič ne dajte preveč na svoje sposobnosti, ne zanašajte se na svojo modrost, ne na podporo t...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina