Blog - Scutum Fidei

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)

15Maj

Avtor: Andrej VončinaNi komentarjev

Apologia Catholica

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)

Za ta zapis se naslanjam na raziskave p. Paola Maria Siana, da bi okrepili naslov Božje Matere kot Soodrešenice. Podobno bo tudi nadaljevanje slonelo na raziskavah tega odličnega patra, velikega Marijinega častilca in strokovnjaka za prostozidarstvo in podobne tematike. Da je ta marijanski naziv že implicitno vsebovan v Svetem pismu, kasneje pa so ga predlagali sveti očetje in teologi, nam bodo izpričali nekateri avtorji 17. in 18. Stoletja. Katoliški krogi imajo že nekje od 17. stoletja naprej težave z nazivom Marije kot Soodrešenica, to pa zaradi protestantskega vpliva, ki ne sprejema nikakršnega človeškega posredovanja pri odrešenju. Naj spomnimo, da je Marija sicer res najvišje od vseh ustvarjenih bitij, je tudi višje od angelov, zato pa je njihova Kraljica (Kraljica angelov...

Več ...

Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom

8Maj

Avtor: Andrej VončinaNi komentarjev

Proti vetru

Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom

V Firencah rojeni nemški filozof Dietrich von Hildebrand, ki se je pa šolal v Nemčiji, velja za »cerkvenega učitelja 20. Stoletja«. Res je, da je bil najprej personalist, a je kasneje uvidel, da je potrebno za pravo teološko smer v Cerkvi temeljiti na katoliški filozofski podlagi. V svoji knjigi »Trojanski konj v Božjem mestu« v 1. Poglavju spregovori o lažni alternativi med naprednjaško miselnostjo v Cerkvi ali progresizmom ali naprednjaštvom in konservatizmom kot tisto miselnostjo, ki temu naprednjaštvu nasprotuje. Pred kratkim je umrl eden od najbolj znanih teologov zadnjega koncila in pokoncilskega obdobja, Hans Küng, eden od tistih, za katere naš filozof pravi, da: »širijo diletantistično teologijo, ki so jo sami iznašli,« zaradi česar: »ne moremo ne biti navdani z globoko žalostjo, ...

Več ...

9Feb

Avtor: Andrej VončinaNi komentarjev

Steber luči

Post za (celostno) življenje

Bliža se začetek postnega časa, zato se velja posvetiti temu lepemu milostnemu času, ki nam je postavljen za naše očiščenje. Če pogledamo gobavca iz Markovega evangelija, ki našemu Gospodu pravi: »Če hočeš, me moreš očistiti!«, potem vidimo, da Bog to hoče in želi, Gospod Jezus mu namreč odgovori: »Hočem, bodi očiščen.« (Mr 1,40-45). Bog torej hoče, da smo čisti in očiščeni, da pripravimo svojo notranjost, vidimo pa v omenjenem odlomku, kako resnično velja, da ne gre toliko za darovanje nekih materialnih zadev, temveč za daritev, celo žrtev svojega srca, še najbolj svoje volje, saj se gobavec zaveda, da je njegovo ozdravljenje oz. očiščenje od gob samo Božja volja, vdanost v slednjo pa ni ključna samo v molitvi, kakor nam govorijo katekizmi, temveč gre za temeljni element kristjanovega ži...

Več ...

28Jan

Avtor: Andrej VončinaNi komentarjev

Proti vetru

Svoboda in zakoni od Lutra do nas (2)

Nadaljujemo z našim pogledom na Lutrovo pojmovanje svobode in zakonodaje. Zadnjič smo ugotovili, kako mora človek biti popolnoma odvezan ali razvezan, kako ne sme imeti nobenih vezi, ne sme biti ničemur in nikomur zavezan. Biti nenavezan in imeti vero je po Lutru eno in isto. Svoboda je sama sebi namen, kakor smo dejali, podobno pa potem velja še za marsikaj drugega, kot so to recimo tudi odnosi, ali zadnjih več kot petdeset let dialog, ki je tudi samemu sebi namen in imamo dialog zaradi dialoga, brez nikakršne obveznosti. Svoboda tako več ni pogoj za moralno dobro delovanje človeka, saj gre za popolno neodvisnost, kakor smo pojasnili. Vendar pa Luter pravi še nekaj – da biti svoboden pomeni imeti moč in oblast. Zato je, če strogo sledimo temu, kakor pravi Luter, svoboden edinole Bog, saj...

Več ...

21Jun

Avtor: Alen KomanNi komentarjev

Prva

Laični misijon – zvočni posnetki

Laični misijon Scutum Fidei - Prvi del_ Uvod v misijon.mp3 (223.8 MB) Laični misijon Scutum Fidei - Drugi del_ Smrt.mp3 (84.3 MB) Laični misijon Scutum Fidei - Tretji del_ Sodba.mp3 (147.7 MB) Laični misijon Scutum Fidei - Četrti del_ Pekel.mp3 (120.6 MB) Laični misijon Scutum Fidei - Peti del_ Nebesa.mp3 (94.7 MB)

Več ...

19Jun

Avtor: Ivo KeržeNi komentarjev

Ločitev duhov

Neotomizem in neomodernizem IV.

(IV. del: de Lubac in Gilson) Uvod V tem zaključnem nadaljevanju prikaza neotomističnih korenin neomodernizma si bomo ogledali vpliv, ki ga je na de Lubaca imel še Étienne Gilson (1884–1978), osrednji avtor eksistencialnega neotomizma. Ta je verjetno, ob Maritainu, eden najbolj znanih neotomističnih avtorjev tudi v Sloveniji. V prevodu so izšle pri nas tri njegove knjige, in sicer Ljubezen filozofov, Duh srednjeveške filozofije ter nedavno Uvod v krščansko filozofijo (vse so izšle pri založbi Družina). Tudi Maurerjeva Srednjeveška filozofija Zahoda (Mohorjeva družba, 2001) je napisana pod jasnim Gilsonovim vplivom. Gilsonizem je prepoznaven tudi v delih Milana Komarja, kar se kaže zlasti v kritičnosti do abstraktnega, generičnega (mi bi rekli supertranscendentalnega) pojmovanja bitj...

Več ...

14Jun

Avtor: Alen KomanNi komentarjev

Laiški misijon 2021

Tretji del: Sodba

Po več letih priprav, molitev in premišljevanja o potrebnosti tega misijona, je končno napočil čas, da vam posredujem, kar se mi zdi bistveno za spreobrnjenje, rast v veri in zveličanje duše. Misijon je laični, samoiniciativni, pri njem pa se bom opiral na misijon očeta Izaka, frančiškana iz ZDA, na cerkvenega učitelja sv. Ligvorija ter seveda na Cerkveno Izročilo in Božjo Besedo. Tema misijona: "Štiri poslednje reči" "Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden." (Mt 1:38) https://www.youtube.com/watch?v=6aU2jgf96Pg

Več ...

7Jun

Avtor: UredništvoNi komentarjev

Beseda uredništva

Saga “skavti” – nadaljevanje

Še pomnite, tovar'ši, oddajo o skavtih? Od nje sta pretekla skoraj dva meseca, toda njeni odmevi so šele dobro zaživeli. Kljub prijaznemu obrazu, ki ga vodstvo ZSKSS kaže v medijih, ko je msgr. nadškof Zore blagoslovil temeljni kamen nove Skavtske hiše, se notranji pretresi nadaljujejo. Želimo vam osvežiti spomin, da boste trenutno dogajanje lažje postavili v perspektivo. Slišali smo, da nismo pripravljeni na dialog. Slišali smo, da poskušamo reševati mimo interne strukture skavtov. Slišali, da smo obsojajoči, mračnjaški, ne sprejemamo drugih mnenj. Nasprotno - v svojo oddajo smo povabili oba načelnika in številne druge vidne osebnosti v skavtskih krogih. Razen norčevanja gluhih ušes je oddaja požela ogromen uspeh, za kar smo Bogu hvaležni. Vemo, da je sprožila nekatere procese, ki lah...

Več ...

6Jun

Avtor: UredništvoNi komentarjev

Beseda uredništva

Zakaj klečati tudi na travi?

Članek objavljamo na željo avtorja, saj ni bil objavljen v internem glasilu Skavtič, ki ga izdaja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V tem članku vam bi rad prikazal zakaj sploh kjerkoli klečati, zakaj klečati tudi na travi in zakaj s klečanjem najbolj počastimo Boga. Le kdor kleči pred Bogom lahko trdno stoji pred čemerkoli. Ta preprost rek skriva v sebi ključno komponento s katero častimo Boga - s tem, da pred njim klečimo. Če se bomo brez težav vrgli na kolena, nam On nakloni milosti, da bomo trdno stali pred preizkušnjami, grehi in zastopali Troedinega. Klečanje je največja gesta zvestobe, bogočastja, spoštovanja. Z njim prepričamo svoje telo, da so trenutki, ki sledijo namenjeni Bogu, molitvi, prošnji in zahvali. Jezus je vir, iz katerega črpamo in po...

Več ...

3Jun

Avtor: Alen KomanNi komentarjev

Laiški misijon 2021

Drugi del: Smrt

Po več letih priprav, molitev in premišljevanja o potrebnosti tega misijona, je končno napočil čas, da vam posredujem, kar se mi zdi bistveno za spreobrnjenje, rast v veri in zveličanje duše. Misijon je laični, samoiniciativni, pri njem pa se bom opiral na misijon očeta Izaka, frančiškana iz ZDA, na cerkvenega učitelja sv. Ligvorija ter seveda na Cerkveno Izročilo in Božjo Besedo. Tema misijona: "Štiri poslednje reči" "Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden." (Mt 1:38) https://www.youtube.com/watch?v=ht_So3xmXT4

Več ...

31Maj

Avtor: Alen KomanNi komentarjev

Laiški misijon 2021

Prvi del: Uvod v misijon

Po več letih priprav, molitev in premišljevanja o potrebnosti tega misijona, je končno napočil čas, da vam posredujem, kar se mi zdi bistveno za spreobrnjenje, rast v veri in zveličanje duše. Misijon je laični, samoiniciativni, pri njem pa se bom opiral na misijon očeta Izaka, frančiškana iz ZDA, na cerkvenega učitelja sv. Ligvorija ter seveda na Cerkveno Izročilo in Božjo Besedo. Tema misijona: "Štiri poslednje reči" "Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden." (Mt 1,38) https://www.youtube.com/watch?v=WKYddD_Nw0Q

Več ...

Katoliki med tabuizacijo in normalizacijo spolnosti

27Maj

Avtor: Alen KomanNi komentarjev

Scutum Fidei

Katoliki med tabuizacijo in normalizacijo spolnosti

Kako in zakaj smo Katoliki prišli od tega, da je bila spolnost pri vsakdanjih Katolikih nekaj skritega, skrajno zasebnega, intimnega in v prvotni funkciji reprodukcije, do tega, da se o aktivnih spolnih odnosih z mladimi NEPOROČENIMI verniki, ki jo prakticirajo, pogovarjajo duhovniki, kot da je to nekaj normalnega in lepega, ne pa greh, ter do promocije naravnega načrtovanja družine, ki je lažno načrtovanje družine in lažna odprtost za Boga v zakonu. https://www.youtube.com/watch?v=pBo42g4T7fA&

Več ...

27Maj

Avtor: Marko DebevecNi komentarjev

Beseda uredništva

Taizé – da (ne) bi bili vsi eno

Ko bi vsaj bil v edinosti z materjo Cerkvijo! Pa ni. Med našimi srednješolci in študenti je Taizé presenetljivo nekontroverzna tema. Stvar okusa, bi skoraj mislili, prostočasna dejavnost, ki komu ugaja, spet drugemu ne – po zgledu večine skupin, obstoječih znotraj Cerkve v Sloveniji. A branje tega prispevka vsekakor ne bo pustilo nikogar ravnodušnega tako na eni, kot na drugi strani. Površni opazovalec si bo mislil, da je taizejska dejavnost izraz pravovernega in prvotnega krščanstva, a s tem člankom želim opozoriti na nekatere pomisleke, ki se porajajo ob podrobnejšem pogledu na taizejsko skupnost v Franciji in njene sledilce po vsem svetu. Za začetek bi rad predstavil svojo izkušnjo s Taizé-ja. Obiskal sem ga v štirih poletnih počitnicah, praktično od trenutka, ko sem bil dovolj star...

Več ...

Katoliška sakralna arhitektura, estetika in etika

24Maj

Avtor: Alen KomanNi komentarjev

Stat Crux

Katoliška sakralna arhitektura, estetika in etika

Z vnovičnim vračanjem Katoliškega v življenja Katolikov in zavedanjem, da je pot modernizma stranpot, se moramo dotakniti tudi vprašanja arhitekture in s tem estetike, ki izvira iz Katoliškega Nauka in Katoliškega Izročila ter Božjega Stvarstva. https://www.youtube.com/watch?v=J7GMuBvOiGg

Več ...