Rumeno-rdeča alianca

Pripis:

Na našem portalu objavljamo še en tekst iz Ehrlichovih stražarskih krogov: tokrat prav iz njihove lastne revije – Straže v viharju (št. 8, l. II, 1936), ki je izhajala v predvojnih letih. Besedilo objavljamo, ker se nam zdi izrazito aktualno. Če zamenjamo izraze kot so SSSR in kominterna s Kitajsko in njeno komunistično partijo, ter v »oligarhiji finančnih kraljev« vidimo razne sodobne predstavnike te vrste, kot so Gates, Soros, Rockefeller itd., vidimo, da stražarska analiza položaja še vedno (in vedno bolj) drži. Sploh se to vse bolj jasno kaže v pričujoči situaciji nadvse sumljivih »protivirusnih« ukrepov, ki drastično krčijo naše svoboščine ob bolezni, kjer smrtnost znaša 1% (razumljivi bi bili taki ukrepi ob boleznih kot so kuga ali ebola, kjer je smrtnost 50-100%). Tu je spoj rumenega in rdečega kapitala prav očiten saj vidimo, da so glavni akterji položaja Kitajska, od koder virus prihaja in informacijski ter farmacevtski velekapital, v spregi s politično oblastjo, ki širijo bolesten strah pred virusom, izdelujejo »cepiva« in sprejemajo ukrepe.

Skratka, zdi se, da smo leta 2021 bolj kot leta 1936 na poti v svetovni komunizem, ki pa ga ne bodo vzpostavili Stalinovi tanki, pač pa strah pred »pandemijo« in drastična kontrola prebivalstva pod krinko protivirusnih ukrepov, kot so bili že dolgo načrtovani na WEF-u v Davosu. Na nek način paradoksalno in žalostno pa je, da se naši slovenski pomladni borci zoper komunizem, s svojim paladinom na čelu, te velike nevarnosti ne le ne zavedajo, pač pa so glavni in najbolj prepričani tvorci davosovske agende. To pa pomeni, da nas v Sloveniji pred komunizmom ne brani več nobena politična tvorba. Treba bo nekaj ukreniti: krvavo potrebujemo močno antiglobalistično stranko, ki odločno nastopi zoper »protivirusne ukrepe«.

Morda se bo kdo obregnil ob »antisemitske« izjave na koncu besedila: treba jih je razumeti v kontekstu. Stražin »antisemitizem« je katoliški, kar pomeni, da je duhovne narave in ne biološke, za razliko od nacističnega: njegov cilj je spreobrnjenje juda, ne pa njegov umor. Izvira iz ljubezni do Juda (kot do vsakega človeka) in ne iz sovraštva do njega. Straža se je jasno distancirala od nacističnega rasizma v več besedilih, npr. v članku Evangelij rase in krvi (št. 5, l. IV, 1937). V ozadju Stražinega opozarjanja na »židovsko zaroto« je pač dejstvo, da je judovski religiji od dogodkov v Velikem tednu dalje inherenten srd zoper Jezusa Kristusa, ki ga niso in nočejo priznati kot Mesija, saj so si ga oni predstavljali kot mogočnega vladarja, ki bo vzpostavil svetno kraljevanje Izraela nad vsemi narodi. Vse to pa je dalje povezano z dejstvom, da med glavnimi nosilci protikrščanske ideologije čez celotno zgodovino najdemo presenetljivo veliko priimkov judovskega porekla, tudi dandanes (Soros, Zuckerberg, Page…).

+ + +

Straža v viharju (št. 8, l. II, 1936)

Nekateri bi hoteli na čuden način zaviti Straži vrat. Takole modrujejo: Straža vodi borbo proti komunizmu, ne vidi pa kapitalizma. To je zgrešeno, — menijo, — saj je vendar kapitalizem dejanski sovražnik itd. Taka premetena zavijanja, zgrajena na finem sofizmu, bi utegnila koga, ki n. pr. ni temeljito prebiral vseh 27 dosedaj izšlih številk Straže, zavesti. To je namreč pravi namen iniciatorjev te najnovejše protistražarske strategije, ki se često javlja v obliki »dobrohotne« kritike. Zato ne bo odveč, če si — brez sklicevanja na jasno stališče Straže do kapitalizma — čisto preprosto predočimo sodobni položaj na svetovnem bojišču in skušamo ugotoviti odnose med »kapitalizmom« (ta izraz namreč ne označuje več dovolj točno tega, kar naj bi predstavljal) in komunizmom ter zadržanje oziroma aktivnost katoličanov, kakor naj se javlja v sodobnem svetu z ozirom na prave odnose med »kapitalizmom« in komunizmom, kakršni danes so (ne kakršni »so« v smislu marksističnih krilatic).

Kapitalizma v prvotnem pomenu in v prvotnih liberalno-gospodarskih oblikah ni več. Ostal pa je kapitalistični duh. Toda ta kapitalistični duh, ki je vcepljen množicam, danes ne more doseči praktične realizacije, ker je ves zapadni in kolonialni kapital v širšem smislu že davno zaseden in železno zaključen v internacionalnem, brezosebnem akcijskem sistemu, ki ga brezpogojno obvladuje še trdnejše organizirana in zavarovana maloštevilna druščina veleakcionarjev in še ožja oligarhija finančnih »kraljev«. Taka je struktura modernega velekapitalizma, ki vlada gospodarsko in socialno življenje evropskega zapada, Amerike in kolonialnih dežel. To je rumeni kapital.

Na prostranih, 1/6 kontinenta obsegajočih predelih SSSR pa vlada takozvani 100% nasprotnik »kapitalizma« — komunizem, ki predstavlja »doma« pravno sankcionirano obliko najdosledneje izvedene koncentracije kapitala v najširšem smislu, v rokah tako imenovane »države«, t. j. praktično v popolni oblasti in lasti maloštevilnih, na prstih ene roke preštetih — nosilcev boljševiške diktature. Izven SSSR se predstavlja po svojih vidnih in nevidnih advokatih kot »antikapitalistični zemeljski raj«. To je rdeči kapital, ki vlada oziroma skuša vladati v dveh svetovih na dva različna načina; v SSSR direktno po državno-kapitalističnem gospodarskem sistemu, ki je vrgel vse ljudi v mezdno razmerje do »države« in prav zato lahko dekretira okrutne oblike: prisilnega dela, kazenskih taborišč, stahanovstva itd. in po državno absolutističnem političnem sistemu sovjetske oligarhije; izven SSSR pa indirektno po svojih ambasadorjih in z njihovimi bianco-čeki (n. pr. Uruguai) pod vodstvom g. Litwinovega ter po fino stkani mreži kominterne.

Kakor je dvojen način gospodovanja rdečega kapitala, tako so dvojni odnosi med rumeno in rdečo interesno sfero. Po eni, vsem smrtnikom vidni strani, se proglaša rdeče omrežje za antipoda rumenega kapitala. Po drugem, manj vidnem kanalu pa priteče iz bančnih tressorov rumenega zapada (n. pr. te dni iz Francije in Anglije, dednih dežel framasonerije) v rdeče morje zlato, kadarkoli ga tam potrebujejo, da postavijo kako »grandiozno čudo moderne industrijske in vojne tehnike«. Diplomacija rumenega zapada je s presenetljivo vnemo pritegnila »upirajočega se« rdečega tovariša v »buržujsko Zvezo Narodov«. Bolj kot kdajkoli poprej se je v zadnji dobi razkrila zloba in morala vladajočega sveta. Ta edinstvena perfidnost je produkt zakona med framazonerijo, elitno predstavnico rumenega velekapitala, in kominterno, oligarhično centralo rdečega kapitala in njegove svetovne mreže. Ljudski svet še danes skoraj noče verjeti v resničnost te, njemu nepojmljive aliance. Težko je namreč s preprosto ljudsko pametjo spraviti v sklad spojitev »vode in ognja«. Ljudstva izven SSSR so vkljub svojim najrazličnejšim odnosom do marksizma na splošno v njem vendarle zrle velikega gromovnika proti »kapitalizmu«, ker pravi obraz »rdečega revolucionarja« ni bil nikdar obrnjen na evropsko stran. Šele v zadnji dobi razumevajo narodi, da pomenja boljševizem največjo prevaro, kar jih pozna zgodovina.

Tako so n. pr. socialisti in komunisti, ko je pred par tedni bil v francoskem parlamentu vložen predlog za razpust tajnih framazonskih lož, oprt na dokaze iz afere Stavisky, soglasno glasovali proti predlogu!

Najpopolnejši izraz te prevare pa je rumeno-rdeča alianca za uničenje krščanske kulture in morale potom izgladovanja in usužnjenja narodov v vezi rumeno-akcijskega in sovjetsko-oligarhičnega tiranizma.

Vkljub vidnemu in občutnemu dejstvu rumeno-rdeče zveze je vendarle treba poiskati in pokazati pravi razlog, ki je bil za nastanek zveze odločilen, vedeti moramo zakaj je prišlo do skupne fronte svetovnega satanizma. Kar je ločil zunanji videz, spretno sprožena in umetno vzdrževana psihologija mas, to je spajal in združil isti židovski duh, ki je nesporni stvaritelj obeh obrazov istega židovskega nestvora! Zveza framazonerije in kominterne je v zgodovini prvi resni poizkus uresničenja edine židovske religije: doseči na vsak način, z vsakim sredstvom absolutno gospostvo judaizma nad vsemi narodi in predeli sveta. Da pa se ta cilj doseže, je potrebno, da ugrabi židovstvo:

1. oblast nad vsem svetovnim kapitalom (v najširšem pomenu);

2. politično vlado.

Kar se prve zahteve tiče, jo je židovstvo z malimi izjemami doseglo. Ves kapital SSSR je v židovski oblasti. Pretežni del kapitala v rumenem svetu je v židovskih rokah. Kaj je s politično oblastjo? V SSSR je absolutno židovska. V rumenem svetu pred leti ni mnogo manjkalo do tega… Danes je položaj že precej drugačen. Zapadni narodi razumevajo…

Taka je prava slika modernega sveta. Židovski satanizem, ki je ubil Kristusa Odrešenika, se je vrasel v vsa narodna telesa sveta. Vse narode je »pojudil«, vsa ljudstva je razlastil, vso kulturo je zastrupil, vse etične in moralne norme je razkrojil. Svojo svetovno misijo je začel kot krošnjar, jo nadaljeval kot trgovec, jo dosegal kot kapitalist, bankir, veleakcionar, lastnik časopisnih koncernov, kot monopolni faktor kinoindustrije, kot vladar knjigotrštva itd. — dosegel pa jo je kot rdeči revolucionar! Židovstvo se je v stoletni svetovni praksi prepričalo, da je rdeči sistem 100 odstotnega družabnega absolutizma in oligarhičnega »državnega kapitalizma« tista popolna oblika realiziranega židovskega gospostva nad vsemi narodi sveta, ki pomeni uresničenje židovske tisočletne želje… Rumeni sistem pod vodstvom framazonerije pa je tista zadnja predstopnja, ko naj se prekoplje ves svet, da se bo vanj jutri razlilo rdeče morje.

To je pravi smisel rumeno-rdeče aliance. Hvala Bogu, da narodi odpirajo oči! Kdor je spoznal ta svetovni načrt modernega satanizma, ta ve, kaj mu je storiti, proti komu se boriti z vsemi sposobnostmi, ki so mu dane, z vsemi močmi, ki jih ima, z vso življenjsko silo, ki je v njem! Dilema sveta je namreč ta: satanizemkrščanstvo!

Dodaj odgovor

0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina