Kaj lep nauk daje sv. Janez Krizostom možem: »Krščanski mož! ako moreš kaj potrpeti, kaj prenesti, je kaj pristojno za te, da voljno prenašaš pomanjkljivosti svoje žene. Ako je tvoja žena uboga, ne očitaj ji tega. Ako je revna, ne zaničuj je, temuč pokaži, da si bolj razumen, saj je vendar le tvoja žena. Prosi Boga za njo, opominjaj jo k dobremu ter stori, kar moreš, da jo pripelješ na boljšo pot. Misli si: Kar sum si podrobil, moram jesti, kakor sem si postlal, tako moram ležati; kar mi je bilo nekdaj všeč, se mi nikdar ne sme gnusiti.«
Zlasti se pa ogibaj vsake surovosti, jeze, čemernosti, zakaj to vse onesrečuje zakon, družino. Se surovostjo, neprijaznostjo še noben mož ni poboljšal žene, se surovim obnašanjem se je pa bilo že veliko dobrih žen pokvarilo. »Svojo ženo pretepati, je največja sramota« – uči sv. Janez Krizostom – »a ne za ženo, ampak za moža, ki jo bije. – Pa če bi še toliko zakrivila, vendar je nikdar ne smeš pretepati.«
Mož mora dalje ženo ljubiti pametno in sveto, ne z meseno, ampak s čisto, sveto ljubeznijo. Skrbeti mora, da duša ne trpi škode v tej ljubezni, da skupaj enkrat dosežeta večno življenje, ki skupaj uživata tukajšnje življenje.
»Bog je možu dal ženo kakor kip v roko, da jo obdeluje z besedo in dejanjem ter jo popolno stori,« piše sv. Janez Krizostom. Mož se mora vsega zdržati, kar bi svetost svetega zakona oskrunjevalo, zakaj nad tistimi, ki v zakonu grdo žive, ima svojo moč hudobni duh (Tob. 6, 77), a ta ne vodi družine ne k časni ne k večni sreči. – Le mož, ki ženo delavno, potrpežljivo, sveto, pametno ljubi, jo ljubi kakor je Kristus ljubil svojo cerkev, le tak vodi svojo ženo in celo družino, kakor Kristus svojo cerkev, k časni in večni sreči.
V mali vasici, blizu mesta Altona, je živel reven črevljar, Ludovik Garbon po imenu. Ta je imel ženo, ki je bila vsled bolezni popolnoma oslepela. Ljudje na deželi si navadno dolgo pomišljajo, preden gredo h kakemu boljšemu zdravniku. Boje se prevelikih stroškov. Ta črevljar pa ni bil tak. Raznovrstna zdravila je že rabil dve do tri leta, a nič ni pomagalo. Naposled zve za spretnega zdravnika za oči v mestu Altona. Takoj se odpravi na pot. Ne glede na grdo vreme spremlja svojo ženo do tja. Zdravnik mu obeča, da mu bo ženo ozdravil, ako mu plača petindvajset srebrnikov. To je bila za črevljarja pač velika svota. Drugi bi se bil ustrašil in odšel, črevljar pa tega z ni storil. Sam gre domov, proda edino kravo, ki je bila skoraj njegovo edino premoženje in je celo družino redila, proda jo iz ljubezni do žene. Ves vesel nese denar zdravniku in v malo dneh pripelje svojo ženo zdravo na dom. – Taka je ljubezen, katero zahteva apostol od moža, rekoč: »Možje, ljubite žene, kakor Kristus svojo cerkev.«
Le mož, ki ženo delavno, potrpežljivo, sveto, pametno ljubi, jo ljubi kakor je Kristus ljubil svojo cerkev, le tak vodi svojo ženo in celo družino, kakor Kristus svojo cerkev, k časni in večni sreči.
Vir: J. M. Seigerschmied. Sveta družina, vzor krščanskim družinam. Celovec: Družba sv. Mohorja; 1906; 97-99