Author: Uredništvo

Knjiga o liturgizmu (Revija katoliške akcije,1940, številka 4: Filip Žakelj) P. Max Kassiepe OMI: Irrwege und Umwege im Frömmigkeitsleben der Gegenwart. Verlag Butzon & Bercker Kevelaer, 1939, str. 100. Delo za liturgično obnovo se zadnjih deset let pri nas kar lepo razvija. V slovenskem jeziku imamo doslej že nekaj prav lepih knjig o tem vprašanju. Omenim npr. Turnškovo knjigo Leto božjih skrivnosti in Oražmovo knjigo Naša župnija. »Božji vrelci« budé in poglabljajo smisel za liturgično življenje s sveto Cerkvijo. Že več let imamo v rokah slovenski prevod Rimskega obrednika. Tudi več liturgičnih molitvenikov imamo že na razpolago. Z veseljem pričakujemo prevod Rimskega misala v slovenščino (op.p. Ta je izšel leta 1944, nato pa še leta 1961). Ljudsko petje se zadnja leta zno...

(Savelj Ludovik C. M.; Čas revija Leonove družbe 1931/1932) Danes praznujemo tako zvani materinski dan. V trenutku, ko proslavljamo Marijo Devico, mater Kristusovo in mater vseh kristjanov, se v hvaležnosti spominjamo tudi svoje lastne rodne matere, kakor tudi mater vsega katoliškega sveta. Občudujoč njih tihe žrtve, slavimo čast in dostojanstvo materinstva kot takega. Materinske proslave so v naši dobi potrebnejše kakor kdajkoli poprej. Genij podlosti — satan – ki že od nekdaj cinično blati vse, kar je božjega in svetega, se je namreč zadnje čase vrgel celo na materinstvo. Kakor vsem drugim božjim ustanovam hoče tudi materinstvu odvzeti oni višji sijaj in značaj svetosti, ki ga ima po božjem in človeškem pravu. Zaveda se, da z razkristjanjenjem celice krščanskega življenja – d...

Dr. Filip Žakelj o Lambertu Ehrlichu in njegovi čistosti Že na svojo fantovsko čistost je na srednji šoli tako pazil, da so mu dali priimek sv. Stanislav Kostka, kakor je po njegovi smrti izpovedal dr. Janko Arnejc. Isti trdi, da se je zaradi mladega dijaka Lamberta Ehrlicha razbil dijaški kvartet, ker Lambert ni hotel, da bi prepevali nekatere nekoliko opolzke Koroške pesmi. Iz vsega njegovega obnašanja in govorjenja je vsak mogel sklepati, da je to svojo nedolžnost srca ohranil do svoje mučeniške smrti. Tako tiho je bilo v sostrški župnijski cerkvi, da bi lahko miško slišal, ko je v postu leta 1936 fantom pri duhovnih vajah z vsem notranjim prepričanjem poudarjal, kako bi morala popolna čistost biti fantu za vzor; saj je samo tak fant pravi vitez.

M. Škerbec, Revija katoliške akcije, 1940 V dobi liberalizma in pomehkuženega krščanstva se je zelo pozabilo na to, da je Kristusova Cerkev vojskujoča se Cerkev — Ecclesia militans. V vsej svoji zgodovini se je morala Cerkev boriti proti oportunizmu, ki je zatisnil eno oko proti zmotam in hotel vse spore »potušati« na ljubo »miru«, a v škodo evangeljski resnici in cerkveni disciplini. Tak tip oportunista je prišel celo na papeški prestol v osebi Honorija, ki ga je moral njegov naslednik Leon II. grajati, ker »ni zatrl krivovestva v začetku, kakor bi bilo primerno apostolski avtoriteti« (qui flammam haeretici dogmatis non, ut decuit apostolicam auctoritatem, incipientem extinxit, sed neglegendo confovit; Harduin III., 1475, 1730; cit. po dr. J. Turk, Cerkvena zgodovina, 1930). ...

Bogoljub, marec 1936 Na kongresu Kristusa Kralja v Salzburgu je vzbudil prav posebno pozornost bivši ogrski ministrski predsednik Karel Huszar s skoraj dve urnim govorom o tem, kako zopet pokristjaniti modernega človeka. Ta gospod se nam je tem bolj prikupil, ker smo ga vsak dan videli pri obhajilni mizi in vseh cerkvenih pobožnostih. Poleg tega smo vsi dobili vtis, da imamo pred seboj ne samo odličnega državnika z bogatimi doživetji, ampak tudi spretnega govornika, ki zna množice navdušiti iz globin svojega prepričanja. Ker so kongresi Kristusa Kralja mednarodni, se mi zdi, da moramo Bogoljubovim bralcem podati vsaj nekatere misli tega veterana katoliškega dela. “Kjer se človeštvo otresa Boga, zaide nravno življenje v krizo. Da bi obup ogrnili s plaščem, je planil moderni ...