Author: Tadeja Kerze

Ko so v zgodovini naši predniki imeli vsega zadosti, od zvišanih davščin do zmanjševanja svoboščin, s katerimi so jih obdarili 'razsvetljeni' oblastniki, so zgrabili v roke vile in kose ter šli iskat staro pravdo. Pri kmečkih uporih seveda ni šlo za poskus 'iti naprej', kot so nas radi pitali naši komunistični ideologi, temveč je folk želel iti nazaj, v stare razmere, ki so jih v imenu domnevnega napredka žalibog zavrgli. V današnjem času se dogaja isto, narod zgrabi pač tisto, kar ima pri roki, ostali sta nam tipkovnica in miška ter hajd, le vkup uboga gmajna! Kljub temu, da sem že precej iztrošena od šolanja na daljavo z mojimi ljubimi šolarji (da, poudarek je na MOŠKEGA SPOLA!), skušam narediti ravno to, napisati poziv, ki bi spodbudil še koga, da bi dvignil svojo besedo ali dejanje...

T. i. pandemija Covid-19 je samo dokazala, kar vemo že dolgo, da so v resnici najranljivejši med nami ravno najbolj nedolžni - otroci. Če pustimo ob strani potezo škofov, ki so nam že marca letos sporočili, da se jim Sveti Krst sploh ne zdi tako ključen (v spominu imam šokantno izjavo ordinarija Zoreta, ko nas je pomiril, da bo za zakramente dovolj časa pozneje), se lahko sprehodimo do ukinitve verskih obredov in verouka. Zaman so bila vsa blebetanja o razcvetu domače Cerkve, o prednostih 'e-maš' in celo iluzije o 'lakoti po evharističnem kruhu', če povzamem škofa Štumpfa. Z nekajmesečnimi razrahljanimi ukrepi smo spoznali, da se ljudje v Cerkev ne vračajo in da je splošni vtis zamaskiranega občestva, prisiljenega v obhajanje na roke, tako beden, da lahko v resnici govorimo o koncu pa...

Pozdrav s fronte. Prisilno šolanje na domu je moja nočna mora in resničnost hkrati. Vdor države v dom, katerega dejanje in nehanje zapoveduje in mu določa tempo. Korona šolanje pomeni, da je naš dom skorajda popolnoma ukinjen. Postal je niz zasilnih učilnic, v katerih zdolgočasena mularija lovi konference in dodeljene naloge, medtem ko si skuša utrgati nekaj skritih zabav s posnetki z youtuba, starša pa od jutra do večera letata od zaslona do zaslona in skušata reševati tehnične zaplete ter razvozlavati težave s komunikacijo, bodisi v odnosu do šole ali med sorojenci. V našem domu stvar morda nima ravno tragičnih razsežnosti, saj govorimo o prepovedi risank a la Lokomotivček Tomaž in Zverinice iz Rezije ter o lego kockah, ki jih skušamo sproti pospravljati s pisalnih miz. Obstaja namre...