T. i. pandemija Covid-19 je samo dokazala, kar vemo že dolgo, da so v resnici najranljivejši med nami ravno najbolj nedolžni – otroci. Če pustimo ob strani potezo škofov, ki so nam že marca letos sporočili, da se jim Sveti Krst sploh ne zdi tako ključen (v spominu imam šokantno izjavo ordinarija Zoreta, ko nas je pomiril, da bo za zakramente dovolj časa pozneje), se lahko sprehodimo do ukinitve verskih obredov in verouka. Zaman so bila vsa blebetanja o razcvetu domače Cerkve, o prednostih ‘e-maš’ in celo iluzije o ‘lakoti po evharističnem kruhu’, če povzamem škofa Štumpfa. Z nekajmesečnimi razrahljanimi ukrepi smo spoznali, da se ljudje v Cerkev ne vračajo in da je splošni vtis zamaskiranega občestva, prisiljenega v obhajanje na roke, tako beden, da lahko v resnici govorimo o koncu pastorale t. i. ‘novus orda’.
Ko smo že pri dobrih novicah. Starši, ki smo imeli zdravo družinsko življenje, smo se v tem letu res lahko nekoliko več posvetili svojim otrokom in je bilo nekaj manj vdorov v dom. A kaj, trpka je misel na vsa na pol razrušena ognjišča, v katerih so bili otroci, zdaj že lahko rečemo, štiri mesece brez resne šolske izobrazbe in tako rekoč popolnoma odrezani od verske vzgoje. Zgleda, da to v resnici nikogar prav zares ne boli. Kajti če bi bilo pristojnim kaj do otrok, bi se javno uprli tiščanju mask na njihove lepe obraze, pod katerimi so se po cele dneve dušili v tistih nekaj ‘milostnih’ tednih šolanja v živo. Koliko pritiskov, nadlegovanja in groženj je doživela naša družina, katere prvorojeni 14-letnik ni bil pripravljen nositi maske – resnično, seznam bi bil predolg. A izkazalo se je, da je ta mučni preludij samo blaga senca v primerjavi s tem, kar se nam obeta v prihajajočem letu. Kaj dobrega nas lahko čaka v letu 2021, če pa se je sam Cerkveni vrh sprijaznil s tem, da je cepljenje s snovmi, za katere zdaj že vsi vemo, da vsebujejo sledi tkiv umorjenih otrok ali so vsaj testirana na takih tkivih?! Škof Kramberger – ZAKAJ?
Zaman so vsa globoka modrovanja naših moralnih teologov, kako je tako rekoč naša verska dolžnost cepiti se. In seveda nas naše ‘duhovne avtoritete’, ki že dolgo več ne poučujejo o grehih in zveličanju, kaj šele o peklu in pogubljenju ali kaj je še take tridentinske ‘navlake’, kar naenkrat hitijo poučevati o peti Božji zapovedi in njenem domnevnem kršenju, ko ne nosimo mask, ko prestopamo občinske meje, ker želimo priti do Svete Evharistije in ostalih zakramentov! A ja, zdaj pa smo kar naenkrat grešniki, ker ne sledimo več napotkom duhovščine, ki je ob prošnji za tedensko Sveto Spoved zavijala z očmi, ki nam je ob prošnji za prejem Svetega Obhajila kleče in na usta z gnusom izražala nestrinjanje in nas odslovila brez Rešnjega Telesa! Preostanek uboge Kristusove črede, ki v mrazu stoji na dežju pred župnijskimi vrati, čakajoč dovoljeni 5-minutni vstop v cerkev za sprejem najbolj potrebne hrane, pri katerem so prisiljeni v nespoštljivi način ravnanja z Bogom, povem ti, smiliš se mi. Ubogo ljudstvo v rokah volkov, oblečenih v pastirska oblačila. Volkov, da. Volkov, ki ne dvignejo glasu za nerojene, ki ne protestirajo za pravice svojih veroučencev, ki puščajo družine brez Svetih Maš in Svetih Spovedi. Takšna struktura ne zasluži naše podpore, finančne še najmanj.
Pozivam vse, da vsestransko podpiramo samo prave pastirje, ki so nam pokazali ljubezen s skrbjo za preostanek preostanka Gospodove črede.
Pozivam vse, da vsestransko podpiramo samo prave pastirje, ki so nam pokazali ljubezen s skrbjo za preostanek preostanka Gospodove črede. Še več, bratje – svobode in pravic nam ne bodo dali, sami si jih bomo morali vzeti nazaj. Niso nam namreč imeli pravice vzeti od Boga danih dobrin, ki nam pripadajo, ker smo ustvarjeni po Božji podobi. Nihče nima mandata ukazati, da skrivamo obraz, ki je Božja podoba. Nihče nas ne sme prisiliti, da Boga sprejemamo v neposvečene roke, od katerih padajo delčki Najsvetejšega po tleh in jih nehote teptamo. In slednjič, nihče nam nima pravice ukazovati, da bomo sodelovali pri množičnem cepljenju človeštva, ki sploh ne skriva, da je utemeljeno v abortusu. V zvezi s slednjim naj pohvalim redkega pastirja, ki nam je nalil čistega vina – nadškof Hočevar, vsaka Vam čast (povezava)! Častno dejanje sina umorjenega domobranca – slovenskega mučenca!
Hvala ga. Tadeja za pogum in izraženo opažanje, ki ste ga oblikovali v tem zapisu!
Veseli me, da lahko končno tudi v slovenščini preberemo kritično komentiranje dogajanja, ki se vrši ne le v širši družbi, ampak tudi v življenju Cerkve.
Vse bolj se v meni oglašajo svetopisemke besede, ki jih najdemo v Lukovem evageliju, ki sprašujejo: “Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?” (Lk. 18,8). Jih tudi vse bolj razumem.
Bog nas v Svetem pismu nenehno nagovarja, toda ali ga mi slišimo, še več, ali ga sploh razumemo? Če sem še bolj izzivalen, ali mu sploh verjamemo?
Da, tu je težava. Mnogi mu ne verjamejo. Kajti, če bi mu verjeli, bi vse te zmede ne bilo, tudi tega strahu ne, ki ga ne manjka na vsakem koraku, v skoraj vsakem človeku, ki ga srečamo.
Jasno je, kdo je avtor strahu, zmede in zavajanja. Tisti, ki se že od pradavnine hoče iti Boga in ga je lastna zmota zgrizla do te mere, da hoče pogubiti ves svet.
In jasno je, kam se moramo zateči, da smo varni pred to pogubo.
Tu pa nastanejo resne težave, ki jih vi lepo navajate. Ostajamo pred zaprtimi vrati.
Če bi poslušali samo današnjo Božjo besedo (nedelja Jezusovega krsta 10.1 . 2021), se mi zdi, da dobimo odgovore na vsa ključna vprašanja sedanjega časa.
Ob poslušanju mi je pozornost pritegnil naslednji stavek prvega berila:
“…Nagnite svoje uho in pridite k meni, poslušajte in bo živela vaša duša. VCEPIL vam bom večno zavezo, Davidove dobrote, ki so zanesljive…” (Iz 55,3)
Če se malo poigram, smo mi , ki verujemo, že cepljeni in to z varnim “cepivom”. Ker smo previdni, ne bomo mešali cepiv dveh različnih proizvajalcev. :))
Še bolj konkretno je bilo drugo berilo:
“…Vse, kar je rojêno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera. Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin? Jezus Kristus je tisti, ki je prišel z vodo in s krvjo, ne le z vodo, ampak z vodo in s krvjo. Duh to pričuje…” (1Jn 5, 4-6)
Torej, na svetu vladajo zmeda, strah, zavajanje. To je današnja podoba sveta. In današnja podoba sveta so tudi prazne cerkve. Zaradi nevere. Zaradi nevere tistih, ki bi morali vero zagovarjati v prvih vrstah in zaradi nevere tistih, ki jih je strah.