[PRIMER: RUPNIK] Prejeli smo:

Dragi bralci, objavljamo vam pismo, ki smo ga preko naših virov prejeli in se nanaša na problematiko padca Marka Ivana Rupnika. Pisma nismo lektorirali in je v nedotaknjeni izvirni obliki, kakršnega smo prejeli na naš e-naslov.

Žalosti nas predvsem dejstvo, da so zadeve v (slovenski) Cerkvi očitno že tako daleč, da celo med modernističnimi duhovniki ni enotnosti, škofijska “UDBA” pa deluje tako ustrahovalno in s takimi represalijami, da se “javni” kritiki delovanja škofov in svojih sobratov skrivajo za nadimki.

Bogu hvala dragi duhovniki, ki ste preganjani, lahko mi brez skrivaštva vaša opažanja objavljamo in smo vaš glas, ko nihče drug nima vere in poguma, da bi pričeval za pravico in resnico.

Pismo:

“Spoštovani,

nisem ne rodetovec ne rupnikovec ne frančiškovec (uporaba predvsem prve oznake je za nekatere zelo dobrodošla, kadar se je treba izogniti kakršnikoli kritiki na svoj račun), sem pa resnicoljuben duhovnik srednjih let, običajen župnik, ki skuša biti kristjan in do konca pošten. V vso zgodbo sem vpet toliko, da dobro poznam politične tokove v Cerkvi, katere kraljestvo naj sicer ne bi bilo od tega sveta. In toliko, da mi je ob vseh teh farsah, ki nimajo s Kristusom prav nič skupnega, že pošteno slabo. Človek bi od Cerkve in kristjanov pričakoval ljubezen, a se v tem zapisu bori za osnovno poštenost in pravičnost.

O krivdi p. Rupnika ne bom razpredal; razsodba je v rokah institucij, za katere upamo, da pravično in transparentno delujejo.

Nepravičen in netransparenten pa je odziv nekaterih medijev in institucij znotraj katoliške Cerkve. Prav ta kaže na veliko razdeljenost v Cerkvi in na dvojna merila, ki se pojavljajo pri obravnavanju zlorab v Cerkvi. 

1. Uredništvo Domovina.je, na ogorčenje marsikaterega komentatorja pod prispevkom, napiše članek (https://www.domovina.je/patra-rupnika-redovnice-obtozile-duhovnega-in-fizicnega-nasilja-svoje-povedal-tudi-vatikan/ ), ki opravičuje p. Rupnika in že v drugem odstavku insinuira, da za obtožbami na nek način stoji kardinal Rode. Pa bodimo pošteni: kardinal Rode ne v Vatikanu, ne v Sloveniji nima prav nobenega vpliva več, njegov “krog” je na slovenskem cerkveno političnem parketu praktično v umiranju ali pa utišan s častnimi funkcijami, ki nimajo nobene moči. Rode sicer uživa spoštovanje, a bolj iz pietete kot zaradi drugega. O žrtvah in njihovih morebitnih stiskah, o pomembnosti boja proti zlorabam v Cerkvi, o skoraj pregovorni težavnosti “velikih duhovnih gurujev, ki navdušujejo množice”, v Domovininem prispevku ni nobene besede – članek je napisan popolnoma brez občutka za delikatnost zadeve, glede katere se medij sicer vedno zelo glasno izraža. Gre za portal, ki podpira boj proti zlorabam in nemoralnosti v cerkvi in “nove Frančiškove tokove” predstavlja kot mesijansko rešitev za “okostenelo in skorumpirano” Cerkev, kjer je seveda vsak drugi duhovnik homoseksualec, če že pedofil ni. Tednik je močno povezan z novima škofoma v Celju in Novem mestu in z jezuitskim portalom Iskreni.net.

Domovina.je, pišite kakor veste in znate, a ne pozabite, da se proglašate za glasnike zamolčanega. Bodite glasniki tudi tistih zamolčanih resnic, ki vam ne odgovarjajo. 

2. Portal zavoda Dovolj.je odmevne novice o domnevnih zlorabah p. Rupnika ne komentira. Sicer se vedno jasno zavzame za žrtve zlorab in za transparentno in pravično obravnavo storilcev – so proti vsakršnemu pometanju pod preprogo. Tokrat se na njihovem portalu komentar glede obtožb na račun p. Rupnika sploh ne pojavi. Siol.net povzema njihov edini komentar takole:

“V zavodu Dovolj.je omenjenih obtožb ne želijo komentirati. “Nisem pristojen, da komentiram. Zavod se posveča zaščiti žrtev spolnih zlorab v katoliški cerkvi v Sloveniji, tistim, ki se na nas obrnejo. V zvezi z omenjenim nismo dobili nobene prijave,” je povedal Janez Cerar, predstavnik zavoda Dovolj.je.”

Sprenevedanje brez primere, saj se Dovolj.je, ki je povezan s tednikom Domovina.je in jezuiti, sicer pravilno in pogumno oglasi ob vsaki novici glede zlorab. Celo v primeru igralke Mie Skrbinac, ki je razkrila spolno nasilje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. 

Postavlja se vprašanje: Dovolj.je, vam tokrat, ko je na tnalu nekdo iz kroga, ki vam je blizu, ni dovolj? 

Postavlja se tudi trditev: s takim ravnanjem izgubljate kredibilnost.

3. Težaven je odziv provinciala p. Mirana Žvanuta SJ, sicer poštenega in globokega duhovnika. 

“Žal kot vedno precej napihnjeno, tudi z veliko neresnice.”, pravi glede medijskega odziva. Česa podobnega si danes več ne bi upal izjaviti noben škof ob obtožbah na račun svojega duhovnika. Tudi uršulinska predstojnica ne, ki bi se tako odzivala na obtožbe proti eni svojih podrejenih, ki naj bi pred leti zlasala kako deklico. Tudi glede tega odziva v medijih, kjer bi navadno gorelo na vso moč, ni nobenega komentarja.

Odziv p. Žvanuta odpira več vprašanj, kot daje odgovorov. Žvanut ni neposredno vključen v to preiskavo (ki še vedno traja?), ve pa povedati, kaj je res in kaj ni? 

Pričakovali bi večjo previdnost teh, ki se postavljajo v družbo Božjega Sina. 

4. Zaskrbljujoča je tišina Slovenske škofovske konference, ki si najprej pred mediji pilatovsko umije roke z lažjo, da o situaciji niso bili obveščeni. V dveh dneh po eksploziji pa na svojem portalu le objavi izjavo provinciala p. Mirana Žvanuta. Čeprav notranje zadeve Družbe Jezusove res ne spadajo pod SŠK, je ob tako veliki obtožbi, ki presega meje Slovenije in obravnava tako vplivnega duhovnika kot je p. Rupnik, upravičeno pričakovati vsaj kako besedo s strani slovenskih škofov, ki oglašujejo ničelno toleranco do kakršnih koli zlorab.

Ozadje je več kot očitno: v samem vrhu SŠK sta njen predsednik msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof, in msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof. Oba sta močno povezana z jezuiti. Karizmatični p. Jože Roblek je duhovni spremljevalec obeh škofov. Nepreverjena govorica pravi, da sta prav p. Rupnik in p. Roblek tista, ki sta s svojim vplivom pri papežu Frančišku dosegla, da je omenjena duhovnika imenoval za škofa. Msgr. Saje je glasen zagovornik ničelne tolerance do kakršnih koli zlorab, zato je njegova tišina v teh dneh sumljiva. Razloge za tišino SŠK lahko poiščemo tudi v dejstvu, da je še v letošnjem poletju celjski škof Matjaž svoje duhovnike navdušeno vabil na duhovne počitnice na obali v okolici Rima, ki jih je s svojimi predavanji in nagovori popestril p. Marko Ivan Rupnik. Mar ni s tem kršil previdnostnega ukrepa, ki so mu ga naložili jezuiti? Tudi bogoslovci ljubljanskega semenišča vedo povedati, da je v teh letih “Rupnikova duhovnost” edina zares spodbujana smer oblikovanja identitete duhovnika in njegovega pogleda na Cerkev.

Dragi škofje, duhovniki smo siti razdeljenosti med Vami, Vaše pristranskosti in Vaših posvetnih političnih igric. Vso svinjarijo, ki je Vi ne rešujete, dobimo na glavo Vaši duhovniki, pa tudi verniki, ki živijo s Cerkvijo. Ni prijetno.

5. Za razumevanje celotne situacije je potrebna še peta točka. Ta pred nas postavlja vlogo nadškofa Šuštarja in kardinala Rodeta. Prijave redovnic zoper p. Ivana Marka Rupnika so prišle na ljubljansko nadškofijo že v letih pred prelomom tisočletja. Nadškof Šuštar je zadevo reševal, kakor so jo takrat večkrat reševali: s srečanjem vseh, a brez posebnega pravnega posredovanja, predvsem pa brez vsakršne publicitete. Kardinal Rode je v času, ko je bil prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (papeški minister za vse redovnike in redovnice, po domače), primer Rupnik dobil na svojo mizo. Zaprl ga je z domoljubnim komentarjem: “Ta zadeva bi naredila preveč škode Cerkvi na Slovenskem in Sloveniji.”

Toliko o Rodetovi vpletenosti v tokratno farško farso.

Bodimo pošteni. Brez dvojnih meril. Brez sprenevedanja. 

Z lepimi pozdravi,

Karel Pavlin Fulgoferski

P.S.: V nepoštenost, dvojna merila in sprenevedanje naj se ne všteva uporaba psevdonima. Osebna varnost je pač na prvem mestu.”