Članki

Neotomizem in neomodernizem IV.
Ločitev duhov

Neotomizem in neomodernizem IV.

(IV. del: de Lubac in Gilson) Uvod V tem zaključnem nadaljevanju prikaza neotomističnih korenin neomodernizma si bomo ogledali vpliv, ki ga je na de Lubaca imel še Étienne Gilson (1884–1978), osrednji avtor eksistencialnega neotomizma. Ta je verjetno, ob Maritainu, eden najbolj znanih neotomističnih avtorjev tudi v Sloveniji. V prevodu so izšle pri nas tri njegove knjige, in sicer Ljubezen filozofov, Duh srednjeveške filozofije ter nedavno Uvod v krščansko filozofijo (vse so izšle pri založbi Družina). Tudi Maurerjeva Srednjeveška filozofija Zahoda (Mohorjeva družba, 2001) je napisana pod jasnim Gilsonovim vplivom. Gilsonizem je prepoznaven tudi v delih Milana Komarja, kar se kaže zlasti v kritičnosti do abstraktnega, generičnega (mi bi rekli supertranscendentalnega) pojmovanja bitj...
Saga “skavti” – nadaljevanje
Beseda uredništva

Saga “skavti” – nadaljevanje

Še pomnite, tovar'ši, oddajo o skavtih? Od nje sta pretekla skoraj dva meseca, toda njeni odmevi so šele dobro zaživeli. Kljub prijaznemu obrazu, ki ga vodstvo ZSKSS kaže v medijih, ko je msgr. nadškof Zore blagoslovil temeljni kamen nove Skavtske hiše, se notranji pretresi nadaljujejo. Želimo vam osvežiti spomin, da boste trenutno dogajanje lažje postavili v perspektivo. Slišali smo, da nismo pripravljeni na dialog. Slišali smo, da poskušamo reševati mimo interne strukture skavtov. Slišali, da smo obsojajoči, mračnjaški, ne sprejemamo drugih mnenj. Nasprotno - v svojo oddajo smo povabili oba načelnika in številne druge vidne osebnosti v skavtskih krogih. Razen norčevanja gluhih ušes je oddaja požela ogromen uspeh, za kar smo Bogu hvaležni. Vemo, da je sprožila nekatere procese, ki lah...
Zakaj klečati tudi na travi?
Beseda uredništva

Zakaj klečati tudi na travi?

Članek objavljamo na željo avtorja, saj ni bil objavljen v internem glasilu Skavtič, ki ga izdaja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V tem članku vam bi rad prikazal zakaj sploh kjerkoli klečati, zakaj klečati tudi na travi in zakaj s klečanjem najbolj počastimo Boga. Le kdor kleči pred Bogom lahko trdno stoji pred čemerkoli. Ta preprost rek skriva v sebi ključno komponento s katero častimo Boga -  s tem, da pred njim klečimo. Če se bomo brez težav vrgli na kolena, nam On nakloni milosti, da bomo trdno stali pred preizkušnjami, grehi in zastopali Troedinega. Klečanje je največja gesta zvestobe, bogočastja, spoštovanja. Z njim prepričamo svoje telo, da so trenutki, ki sledijo namenjeni Bogu, molitvi, prošnji in zahvali.  Jezus je vir, iz katerega črpamo in po...
Taizé – da (ne) bi bili vsi eno
Beseda uredništva

Taizé – da (ne) bi bili vsi eno

Ko bi vsaj bil v edinosti z materjo Cerkvijo! Pa ni. Med našimi srednješolci in študenti je Taizé presenetljivo nekontroverzna tema. Stvar okusa, bi skoraj mislili, prostočasna dejavnost, ki komu ugaja, spet drugemu ne – po zgledu večine skupin, obstoječih znotraj Cerkve v Sloveniji. A branje tega prispevka vsekakor ne bo pustilo nikogar ravnodušnega tako na eni, kot na drugi strani. Površni opazovalec si bo mislil, da je taizejska dejavnost izraz pravovernega in prvotnega krščanstva, a s tem člankom želim opozoriti na nekatere pomisleke, ki se porajajo ob podrobnejšem pogledu na taizejsko skupnost v Franciji in njene sledilce po vsem svetu. Za začetek bi rad predstavil svojo izkušnjo s Taizé-ja. Obiskal sem ga v štirih poletnih počitnicah, praktično od trenutka, ko sem bil dovolj star...
Neotomizem in neomodernizem III.
Ločitev duhov

Neotomizem in neomodernizem III.

(III. del: Od Maréchala do de Lubaca) Uvod V pričujočem nadaljevanju si bomo ogledali prehod od filozofije Josepha Maréchala (ki smo smo jo obravnavali zadnjič) do teologije Henrija de Lubaca. Pri tem bi rad spomnil, da sta dva razloga, zaradi katerih sem izbral de Lubaca za prikaz vpliva dekadentnih oblik neotomizma na neomodernizem: prvi je ta, da se pri de Lubacu ta vpliv posebej jasno kaže, kot bo razvidno iz nadaljevanja; drugi pa je v njegovem odločilnem vplivu na druge avtorje nouvelle théologie (bil je namreč, ob p. Chenuju, njen začetnik) in v odločilnem vplivu, ki ga je imel posredno preko njih, pa tudi neposredno, na sam 2. vatikanski koncil (prim. de Mattei: 65 sl.). Kot sem namreč omenil v prvem nadaljevanju, je de Lubac tisti avtor, ki je s pomočjo Maréchala uspel poda...
Odziv na zavajanje
Beseda uredništva

Odziv na zavajanje

"To so ljudje, ki se v svoji pravovernosti postavijo nad vse in zviška razglašajo krivoverce in nevredneže; govorijo proti papežu, večkrat tudi proti koncilu. Kdor se odpove papežu, kdor ga ne priznava, ga ne spoštuje ali začne govoriti proti njemu, je prestopil mejo in ni več katoličan." S temi besedami so nadškof Zore zaključili pridigo ob prazniku Gospodovega vnebovhoda. Z besedami, ki smo jih kot del Katoliške Cerkve slišali ali prebrali tudi ustvarjalci vsebin na Scutum Fidei. In se čutili nagovorjene. Nagovorjene, saj v trenutni vsesplošni teološki, moralni, liturgični in doktrinarni zmedi in vsesplošnim dvoumnostim ter skrunitvam edini povzdigujemo glas zoper kršilce Gospodovega nespremenljivega Nauka, zoper skrunitelje Gospoda v Najsvetejšem oltarnem zakramentu, zoper klo...
Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)
Apologia Catholica

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)

Za ta zapis se naslanjam na raziskave p. Paola Maria Siana, da bi okrepili naslov Božje Matere kot Soodrešenice. Podobno bo tudi nadaljevanje slonelo na raziskavah tega odličnega patra, velikega Marijinega častilca in strokovnjaka za prostozidarstvo in podobne tematike. Da je ta marijanski naziv že implicitno vsebovan v Svetem pismu, kasneje pa so ga predlagali sveti očetje in teologi, nam bodo izpričali nekateri avtorji 17. in 18. Stoletja. Katoliški krogi imajo že nekje od 17. stoletja naprej težave z nazivom Marije kot Soodrešenica, to pa zaradi protestantskega vpliva, ki ne sprejema nikakršnega človeškega posredovanja pri odrešenju. Naj spomnimo, da je Marija sicer res najvišje od vseh ustvarjenih bitij, je tudi višje od angelov, zato pa je njihova Kraljica (Kraljica angelov...
Razlaga svete maše – p. Martin von Cochem
Peta postaja

Razlaga svete maše – p. Martin von Cochem

Pred kratim je s strani Narodne in univerzitetne knjižnice bila digitalizirana knjiga Razlaga svete maše po častitljivem očetu Martinu Cochemu, ki je v slovenščini izšla prvič leta 1875. Ponatisa sta sledila v letih 1879 in 1905. Knjiga je sedaj prosto dostopna v PDF obliki na tej povezavi: DLIB Na vprašanji, kdo je bil avtor in zakaj bi se po več stoletjih od izdaje sploh morali zanimati za to knjigo, bom na kratko skušal odgovoriti v naslednjih vrsticah. P. Martin von Cochem se je rodil leta 1630 v slikovitem mestu Cochem (danes Nemčija), skozi katero teče reka Mozela. Odraščal je v verni družini in se že mlad pridružil kapucinom, kjer se je vse od noviciata izkazal z gorečnostjo in zvestobo redovnemu pravilu. Po duhovniškem posvečenju je postal profesor teologije in v tej slu...
Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom
Proti vetru

Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom

V Firencah rojeni nemški filozof Dietrich von Hildebrand, ki se je pa šolal v Nemčiji, velja za »cerkvenega učitelja 20. Stoletja«. Res je, da je bil najprej personalist, a je kasneje uvidel, da je potrebno za pravo teološko smer v Cerkvi temeljiti na katoliški filozofski podlagi. V svoji knjigi »Trojanski konj v Božjem mestu« v 1. Poglavju spregovori o lažni alternativi med naprednjaško miselnostjo v Cerkvi ali progresizmom ali naprednjaštvom in konservatizmom kot tisto miselnostjo, ki temu naprednjaštvu nasprotuje. Pred kratkim je umrl eden od najbolj znanih teologov zadnjega koncila in pokoncilskega obdobja, Hans Küng, eden od tistih, za katere naš filozof pravi, da: »širijo diletantistično teologijo, ki so jo sami iznašli,« zaradi česar: »ne moremo ne biti navdani z globoko žalostjo, ...
Kdo nas bo branil?
Familia Christiana

Kdo nas bo branil?

Po mesecih zaprtij cerkva, okleščenega bogoslužja, prepovedi rožnega venca in petja ter javne uporabe blagoslovljene vode ne sme čuditi dogodek, ki se nam je zgodil v beli Ljubljani na samo 60-letnico ustanovitve PIF, poznejše OF. Nepregledno množico v rekvizite komunistične ikonografije našemljenih posameznikov, zibajočih ob zloveščih taktih 'Belle ciao' in 'Na juriš', je namreč s stopnišča frančiškanske cerkve na Tromostovju nagovorila hči komunističnega starogardista Josipa Vidmarja. vir: 24ur.com Ne samo, da dedičev tako zločinskega gibanja, kot je bila Komunistična partija Slovenije, sploh ni sram pri belem dnevu zagovarjati ga. Še več, zanje ni več zadosti, da bi poskakovali po Prešernovem spomeniku, s katerega se prostaško razgaljena pesnikova muza smeje v obraz Materi Božji,...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina