Ščit vere

Tag: Naslovnica

Kantovski katoliki?
27Avg Avtor: Andrej VončinaNi komentarjev
Steber luči

Kantovski katoliki?

Predvsem v zadnjih petih desetletjih opažamo v katoliški Cerkvi velik vpliv protestantizma, in sicer tako na katoliški  nauk, kot tudi na katoliško prakso, liturgično in pastoralno. Zagotovo je tu precej elementov kantovske filozofske misli. Seveda gre pri Kantu za protestantsko miselnost, kakor tudi pri Heglu in podobnih. S tega vidika je najpomembnejše Kantovo delo 'Religija znotraj meja samega razuma' iz leta 1793. V tem delu kant vero zreducira na moralo, Kristusa pa na sicer idealno popolnega človeka, a vendarle človeka. Zdi se, da je to delo vodilo premnogih v današnji Cerkvi, ki ima raje človeka od Boga, pravičnost namesto odrešenja, dialog namesto oznanila. Kant pravi, da morali »absolutno ni treba sloneti na religiji, ampak v moči čistega praktičnega uma morala zadostu...
Več ...
Trije modeli sodobnega katolika
23Avg Avtor: Andrej VončinaNi komentarjev
Proti vetru

Trije modeli sodobnega katolika

(Izvorno objavljeno v Novem glasu, dne 18. 8. 2021) Današnji tipi vernika Če pogledamo naokrog in skušamo označiti katolike – malo moramo tudi poetiketirati -, potem najdemo zlasti tri modele katolika: senčnega, popustljivega in odraslega. Poglejmo jih podrobneje. Senčni katolik Gre za ljudi, ki so seveda v možnosti, če se naslonimo na Aristotela, zelo dobri katoliki, pravzaprav jim zelo malo manjka, da bi to postali, pa se tega ne zavedajo. Vzemimo primer para, ki se po letih skupnega bivanja sicer poroči v cerkvi, ker je pač lepše in so tako vsi zadovoljni, posebej starši, vendar pa ta par v bistvu živi neki praktični ateizem, saj ne živi zakramentalnega življenja, govorimo predvsem o nedeljski maši, o spovedi niti ne izgubljamo besed, najbrž škripa tudi molitveno življenje,...
Več ...
Kraljestvo Marije Device Brezmadežne
12Avg Avtor: UredništvoNi komentarjev
Zaprašene police

Kraljestvo Marije Device Brezmadežne

(Bogoljub 1941,xx) Praznik Kristusa Kralja nas vsako leto glasno opozarja tudi na odliko nebeške Matere, ki jo je božji Sin postavil za Kraljico nebes in zemlje. Nanjo se nanašajo besede kraljevskega psalmista: »Kraljica stoji na tvoji desnici v zlatem oblačilu, ogrnjena s pisano obleko.« (Ps 44, 10.) Ko se je spolnilo, kar je bil angel oznanil, ko je »Beseda meso postala«, je Marijo doletela čast materinstva božjega. Kot mati Sina božjega, je mati ne le trpečega Zveličarja, marveč tudi mati vstalega Odrešenika, mati Kralja nebes in zemlje, ki je rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Mt 29, 18.) To pa zato, ker je kraljevska čast neločljivo združena z Jezusovo osebo, a materinstvo se nanaša na osebo. Marijo proslavljajo kot Kraljico cerkveni očetje, cerkveni...
Več ...
Dostojna obleka katoliških žena in deklet
7Jul Avtor: Andrej VončinaNi komentarjev
Steber luči

Dostojna obleka katoliških žena in deklet

Na god sv. Marije Goretti je dobro spregovoriti o nečem, kar je veljalo za to našo svetnico, in sicer je zelo pazila na svojo čistost. Ko jo je njen krvnik Alessandro Serenelli, ki se je kasneje, tudi na njeno priprošnjo, spreobrnil in postal frančiškanski redovnik, zabadal z nožem, si je ona držala z rokami svoje krilo, da bi ohranila svojo spodobnost in čistost. Za razliko od nje, je ena od prijateljic sestre Lucije, Maria das Neves popustila svojemu posiljevalcu in se mu predala, zaradi česar je presveta Devica dejala, da bo v vicah do konca sveta. O spodobnosti je govorilo ogromno svetnikov, ker pa se je nespodobnost razpasla predvsem v 20. stoletju, najdemo precej besed recimo sv. Patra Pija in podobnih svetnikov, h katerim se bomo še vrnili. V glavnem, Alessandro Serenelli nam je...
Več ...
Neotomizem in neomodernizem IV.
19Jun Avtor: Ivo KeržeNi komentarjev
Ločitev duhov

Neotomizem in neomodernizem IV.

(IV. del: de Lubac in Gilson) Uvod V tem zaključnem nadaljevanju prikaza neotomističnih korenin neomodernizma si bomo ogledali vpliv, ki ga je na de Lubaca imel še Étienne Gilson (1884–1978), osrednji avtor eksistencialnega neotomizma. Ta je verjetno, ob Maritainu, eden najbolj znanih neotomističnih avtorjev tudi v Sloveniji. V prevodu so izšle pri nas tri njegove knjige, in sicer Ljubezen filozofov, Duh srednjeveške filozofije ter nedavno Uvod v krščansko filozofijo (vse so izšle pri založbi Družina). Tudi Maurerjeva Srednjeveška filozofija Zahoda (Mohorjeva družba, 2001) je napisana pod jasnim Gilsonovim vplivom. Gilsonizem je prepoznaven tudi v delih Milana Komarja, kar se kaže zlasti v kritičnosti do abstraktnega, generičnega (mi bi rekli supertranscendentalnega) pojmovanja bitj...
Več ...
Saga “skavti” – nadaljevanje
7Jun Avtor: UredništvoNi komentarjev
Beseda uredništva

Saga “skavti” – nadaljevanje

Še pomnite, tovar'ši, oddajo o skavtih? Od nje sta pretekla skoraj dva meseca, toda njeni odmevi so šele dobro zaživeli. Kljub prijaznemu obrazu, ki ga vodstvo ZSKSS kaže v medijih, ko je msgr. nadškof Zore blagoslovil temeljni kamen nove Skavtske hiše, se notranji pretresi nadaljujejo. Želimo vam osvežiti spomin, da boste trenutno dogajanje lažje postavili v perspektivo. Slišali smo, da nismo pripravljeni na dialog. Slišali smo, da poskušamo reševati mimo interne strukture skavtov. Slišali, da smo obsojajoči, mračnjaški, ne sprejemamo drugih mnenj. Nasprotno - v svojo oddajo smo povabili oba načelnika in številne druge vidne osebnosti v skavtskih krogih. Razen norčevanja gluhih ušes je oddaja požela ogromen uspeh, za kar smo Bogu hvaležni. Vemo, da je sprožila nekatere procese, ki lah...
Več ...
Zakaj klečati tudi na travi?
6Jun Avtor: UredništvoNi komentarjev
Beseda uredništva

Zakaj klečati tudi na travi?

Članek objavljamo na željo avtorja, saj ni bil objavljen v internem glasilu Skavtič, ki ga izdaja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V tem članku vam bi rad prikazal zakaj sploh kjerkoli klečati, zakaj klečati tudi na travi in zakaj s klečanjem najbolj počastimo Boga. Le kdor kleči pred Bogom lahko trdno stoji pred čemerkoli. Ta preprost rek skriva v sebi ključno komponento s katero častimo Boga -  s tem, da pred njim klečimo. Če se bomo brez težav vrgli na kolena, nam On nakloni milosti, da bomo trdno stali pred preizkušnjami, grehi in zastopali Troedinega. Klečanje je največja gesta zvestobe, bogočastja, spoštovanja. Z njim prepričamo svoje telo, da so trenutki, ki sledijo namenjeni Bogu, molitvi, prošnji in zahvali.  Jezus je vir, iz katerega črpamo in po...
Več ...
Taizé – da (ne) bi bili vsi eno
27Maj Avtor: Marko DebevecNi komentarjev
Beseda uredništva

Taizé – da (ne) bi bili vsi eno

Ko bi vsaj bil v edinosti z materjo Cerkvijo! Pa ni. Med našimi srednješolci in študenti je Taizé presenetljivo nekontroverzna tema. Stvar okusa, bi skoraj mislili, prostočasna dejavnost, ki komu ugaja, spet drugemu ne – po zgledu večine skupin, obstoječih znotraj Cerkve v Sloveniji. A branje tega prispevka vsekakor ne bo pustilo nikogar ravnodušnega tako na eni, kot na drugi strani. Površni opazovalec si bo mislil, da je taizejska dejavnost izraz pravovernega in prvotnega krščanstva, a s tem člankom želim opozoriti na nekatere pomisleke, ki se porajajo ob podrobnejšem pogledu na taizejsko skupnost v Franciji in njene sledilce po vsem svetu. Za začetek bi rad predstavil svojo izkušnjo s Taizé-ja. Obiskal sem ga v štirih poletnih počitnicah, praktično od trenutka, ko sem bil dovolj star...
Več ...
Neotomizem in neomodernizem III.
22Maj Avtor: Ivo KeržeNi komentarjev
Ločitev duhov

Neotomizem in neomodernizem III.

(III. del: Od Maréchala do de Lubaca) Uvod V pričujočem nadaljevanju si bomo ogledali prehod od filozofije Josepha Maréchala (ki smo smo jo obravnavali zadnjič) do teologije Henrija de Lubaca. Pri tem bi rad spomnil, da sta dva razloga, zaradi katerih sem izbral de Lubaca za prikaz vpliva dekadentnih oblik neotomizma na neomodernizem: prvi je ta, da se pri de Lubacu ta vpliv posebej jasno kaže, kot bo razvidno iz nadaljevanja; drugi pa je v njegovem odločilnem vplivu na druge avtorje nouvelle théologie (bil je namreč, ob p. Chenuju, njen začetnik) in v odločilnem vplivu, ki ga je imel posredno preko njih, pa tudi neposredno, na sam 2. vatikanski koncil (prim. de Mattei: 65 sl.). Kot sem namreč omenil v prvem nadaljevanju, je de Lubac tisti avtor, ki je s pomočjo Maréchala uspel poda...
Več ...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina
    Nadaljuj nakup