Ali se kakšno ime izreka v pravem pomenu o Bogu?
(In Sent., lib. I, dist. iv, q. 1, a. 1; dist. xxii, a. 2; dist. xxxv, a. 1, ad 2; S. c. G., lib. I, cap. 31; De pot., q. 7, a. 5)
ZDI SE, da se nobeno ime ne izreka v pravem pomenu o Bogu, saj:
1. Vsa imena, ki jih izrekamo o Bogu, so prevzeta od ustvarjenih bitij, kot je bilo že rečeno (a. 1). Vendar imena ustvarjenih bitij se izrekajo o Bogu le v prenesenem pomenu, kakor npr. pravimo, da je Bog skala, ali lev ipd. Torej se vsa imena Boga izrekajo o njem v prenesenem pomenu.
2. Nobeno ime se ne izreka v pravem pomenu o nečem, če se le-temu resničneje odreka kot pa pripisuje. Vendar vsa taka imena kot so dober, moder ipd. se resničneje odrekajo Bogu, kot pa mu pripisujejo, kakor pravi sv. Dionizij (De cael. hier., II, 3)[1]. Torej se nobeno tako ime ne izreka v pravem pomenu o Bogu.
3. Imena teles se izrekajo le v prenesenem pomenu o Bogu, saj je netelesen. Vendar vsa omenjena imena predpostavljajo določene telesne pogoje: mišljena so skupaj s časom, s sestavljenostjo in podobnim, kar so vse telesni pogoji. Torej se vsa taka imena izrekajo o Bogu v prenesenem pomenu.
TODA PROTI temu pravi sv. Ambrozij (De fide, II, prol.)[2] takole: »Obstajajo določena imena, ki očitno izražajo lastnost božanstva; nekatera izražajo jasno resničnost Božjega veličastva; še druga pa se izrekajo o Bogu le po podobnosti v prenesenem pomenu«. Ne izrekajo se torej o Bogu vsa imena v prenesenem pomenu, pač pa se nekatera izrekajo tudi v pravem pomenu.
ODGOVARJAM, da spoznavamo Boga, kakor je bilo že rečeno (a. 2), iz popolnosti v ustvarjenih bitjih, ki izvirajo iz njega; te popolnosti se namreč nahajajo v Bogu na odličnejši način od tistega, na katerega se nahajajo v ustvarjenih bitjih. Naš um jih namreč dojema tako, kot se nahajajo v ustvarjenih bitjih: in glede na to, kako jih dojema, jih izraža po imenih. V imenih torej, ki jih pripisujemo Bogu, je treba upoštevati dvoje, in sicer same popolnosti, ki so v njih izražene, kot je to dobrota, življenje ipd., in način, kako so izražene. Glede tega torej, kar pomenijo ta imena, se nanašajo na Boga v pravem pomenu in celo v bolj pravem pomenu kot na ustvarjena bitja, saj se prvenstveno nanašajo nanj. Glede načina, kako so izražene, pa se ne izrekajo ustrezno o Bogu: njihov način izražanja namreč ustreza ustvarjenim bitjem.
GLEDE PRVEGA ugovora je torej treba reči, da določena imena izražajo iz Boga izvirajoče popolnosti ustvarjenih bitij in tudi nepopoln način, na katerega ustvarjeno bitje deleži na Božji popolnosti, ki je prav tako vključen v pomen imena: kakor skala pomeni nekakšno tvarno bitje. Taka imena se lahko pripišejo Bogu le v prenesenem pomenu. Določena imena pa izražajo popolnosti v absolutnem smislu, ne da bi bil kakršen koli način udeleženosti vključen v njihov pomen, kakor je to pri imenih bitje, dober, živ ipd.: taka imena se izrekajo o Bogu v pravem pomenu.
GLEDE DRUGEGA ugovora je treba reči, da v tem smislu sv. Dionizij pravi, da se imena odrekajo Bogu, v kolikor to, kar je izraženo z imenom, ne ustreza na enak način tistemu, kateremu se ime pripisuje, pač pa na odličnejši način. Zato pa pravi sv. Dionizij, da je Bog onstran podstati in življenja.
GLEDE TRETJEGA ugovora pa je treba reči, da ta imena, ki se izrekajo Bogu v pravem pomenu, vključujejo telesne pogoje, vendar ne v samem pomenu imena, pač pa v načinu izražanja. Tista imena pa, ki se o Bogu izrekajo v prenesenem pomenu, vključujejo telesne pogoje v samem pomenu.
© 2023, Ivo Kerže, Vse pravice pridržane.
[1] PG 3, 141.
[2] PL 16, 583.