4. ČLEN
Ali je Bog nadvse eden?
(In Sent., lib. I, dist. xxiv, q. 1, a. 1; In De div. nom., cap. 1, lect. 2; cap. 13, lect. 3)
ZDI SE, da Bog ni nadvse eden, saj:
1. Eno pomeni umanjkanje delitve. Vendar umanjkanja ne more biti več ali manj. Torej tudi za Boga ni mogoče reči, da je bolj eden kot druge stvari, ki so ene.
2. Nič ni bolj nedeljivo kot to, kar je nedeljivo v deju in v možnosti, kakor to velja za točko in enoto. Nekaj pa je bolj eno, v kolikor je nedeljivo. Torej Bog ni bolj eden od enote ali od točke.
3. Kar je po svojem bistvu dobro, je nadvse dobro: torej kar je po svojem bistvu eno, je nadvse eno. Vendar vsako bitje je eno po svojem bistvu, kakor pravi Aristotel (Metaph., IV, 3).[1] Torej je vsako bitje nadvse eno. Bog torej ni bolj eden od ostalih bitij.
TODA PROTI temu velja, kar piše sv. Bernard, da »med vsemi stvarmi, ki pravimo, da so ene, to najbolj velja za Božjo Trojico«.
ODGOVARJAM, da vsako bitje, ki je nedeljeno, je eno, a to še ne pomeni, da je nadvse eno: da bi to bilo, mora biti nadvse bitje in nadvse nedeljeno. To oboje pa sodi k Bogu, saj je On nadvse bitje, ker nima nobene biti, ki bi bila določena po kakšni naravi, ki bi mu bila pridana, pač pa je On sama po sebi obstoječa bit, ki je nedoločena v vseh smislih. Je tudi nadvse nedeljen, ker v njem ni nobene delitve na dej in na možnost, ne glede na način delitve, saj je v vseh smislih enovit, kakor je bilo že dokazano (q. 3, a. 7). Zato je očitno, da je Bog nadvse eden.
GLEDE PRVEGA ugovora je torej treba reči, da je sicer res, da umanjkanja po sebi ne more biti več ali manj, vendar, ker je tega, kar umanjka, lahko več ali manj, lahko to posredno pripišemo tudi umanjkanju samemu. Glede na to torej, da je nekaj bolj ali manj ali sploh ne deljeno ali deljivo, je možno reči, da je nekaj bolj ali manj ali nadvse eno.
GLEDE DRUGEGA ugovora je treba reči, da točka in enota, ki je počelo števila, nista nadvse bitja, saj imata bit le v določeni podlagi. Zato pa nista nadvse eno. Kakor ni podlaga nadvse ena, zaradi razlike med pritiko in podlago, isto velja za pritiko.
GLEDE TRETJEGA ugovora je treba reči, da čeprav je vse bitje eno po svoji podstati, ni katerakoli podstat v enaki meri vzrok enosti: nekatere podstati so namreč sestavljene iz več sestavin, druge pa ne.
© 2023, Ivo Kerže, Vse pravice pridržane.
[1] Bk 1003 b 32.