Teološka suma – I, q. 8, a. 2

2. ČLEN

Ali je Bog povsod?

(Q. 16, a. 7, ad 2; q. 52, a. 2; In Sent., lib. I, dist. xxxvii, q. 2, a. 1; S. c. G., lib. III, cap. 68; Quodl. XI, q. 1, a. unic.)

ZDI SE, da Bog ni povsod, saj:

            1. Biti povsod pomeni biti v vseh krajih. Vendar biti v vseh krajih ne sodi k Bogu, saj netelesna bitja se ne nahajajo v nobenem kraju, kakor pravi Boecij (De hebdom.)[1]. Torej se Bog ne nahaja povsod.

            2. V kakršnem odnosu je čas do zaporednosti, v takem je kraj do stalnosti. Vendar nedeljiva enota dejavnosti ali gibanja[2] ne more biti v različnih časih. Torej niti nedeljiva enota iz rodu stalnih stvari[3] ne more biti v vseh krajih. Božja bit pa ni zaporedna, temveč stalna. Torej se Bog ne nahaja na več krajih in zato ni povsod.

            3. Kar je v celoti nekje, nima ničesar izven tistega kraja. Toda če je Bog v nekem kraju, je v celoti tam, saj nima delov. Torej ga ni nič izven tistega kraja. Torej Bog ni povsod.

            TODA PROTI temu velja je zapisano pri Jeremiji (23, 24): »nebo in zemljo napolnjujem«.

            ODGOVARJAM, da zato ker je kraj nekakšna stvar, lahko to, da je nekaj v prostoru pomeni dvoje: ali to, kar pomeni pri drugih stvareh, ko rečemo, da je nekaj kakorkoli v nečem drugem, kot so npr. pritike kraja v kraju; ali pa to, kar je lastno le kraju, da je nekaj umeščeno v kraj. Na oba načina je pod določenim vidikom Bog v vseh krajih oz. povsod. Na prvi način je povsod tako, kot je v vseh stvareh, tj. kot tisti, ki jim daje bit in umestitveno zmožnost. Glede drugega načina pa pravimo, da so stvari umeščene v kraju, ker ga napolnjujejo: vendar tudi Bog napolnjuje vsak kraj. Ne sicer tako, kakor telo, saj telo napolnjuje kraj tako, da izključuje pri tem prisotnost drugega telesa; vendar to, da je Bog v nekem kraju, ne izključuje, da so druge stvari tam, saj po tem napolnjuje vse kraje, da daje bit vsem umeščenim stvarem, ki napolnjujejo vse kraje.

            GLEDE PRVEGA ugovora je torej treba reči, da netelesna bitja niso v kraju po prekrivanju količinskih dimenzij, kakor pri telesih, pač pa po vplivu moči.

            GLEDE DRUGEGA ugovora je treba reči, da je to, kar je nedeljivo lahko dveh vrst. Lahko je to konec zvezne količine, kot npr. točka pri stalnih stvareh in trenutek pri zaporednih.  Takó mišljeno nedeljivo pri stalnih stvareh, ker ima določeno mesto, ne more biti v več delih kraja ali v več krajih. Podobno velja za takó mišljeno nedeljivo pri dejanju ali gibanju, saj zato ker nastopi ob določenem času v gibanju ali dejanju, ne more biti v več delih časa. Obstaja pa nedeljivo, ki je popolnoma izven rodu zveznosti in na ta način pravimo, da so nedeljive netelesne podstati (Bog, angel, duša). Takó pojmovano nedeljivo se ne nanaša na zveznost, ker bi ji pripadalo, pač pa, ker se je dotika s svojo močjo. Glede na to torej, da njegova moč lahko vpliva na eno ali na mnogo in na malo ali na veliko, je v enem ali v več krajih in v majhnem ali velikem kraju.

            GLEDE TRETJEGA ugovora pa je treba reči, da se celota izreka glede na dele. Del pa je dveh vrst: lahko je to del bistva, kot sta lik in tvar del skupka ali pa sta rod in razlika del vrste; lahko pa je to del kvantitete, na katerega se neka kvantiteta deli. Kar je torej v celoti v nekem kraju v smislu kvantitativne celote, ne more biti izven tistega kraja, ker je kvantiteta umeščenega bitja sorazmerna s kvantiteto kraja, zato ni celotnosti kvantitete, kjer ni celotnosti kraja. Vendar celotnost bistva ni sorazmerna s celotnostjo kraja. Zato ni nujno, da to, kar je v celoti v nečem po celotnosti bistva, ni na noben način izven le-tega. Kar je razvidno že pri pritičnih likih, ki imajo kvantiteto le na pritičen način: belina je namreč v celoti na kateremkoli delu bele površine, če pri tem upoštevamo celotnost bistva, ker se nahaja v slehernem delu površine po popolni naravi svoje vrste. Če bi pa upoštevali celotnost kvantitete, ki ji pripada na pritičen način, pa se ne nahaja v celoti v kateremkoli delu površine. Pri netelesnih podstateh ni celotnosti, ne po sebi niti po pritiki, razen celotnosti po popolni naravi bistva. Zato pa, kakor je duša v celoti v kateremkoli delu telesa, tako je Bog v celoti v vseh posameznih stvareh.   


[1] PL 64, 1311.

[2] Tj. trenutek.

[3] Tj. točka.

Dodaj odgovor

0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina