Ne vemo, če boste novico zasledili v slovenskih katoliških medijih, zato vam jo nudimo tu. 17. novembra so v Baltimoru ameriški katoliški škofje potrdili dokument o svetem obhajilu ‘The Mystery of the Eucharist in the life of the Church’ (Skrivnost evharistije v življenju Cerkve). 222 jih je bilo za, 8 proti, trije pa so se vzdržali.
Takšna večina je zanimiva, saj je spomladi bilo kar 55 škofov proti tovrstnemu dokumentu, 6 pa se jih je vzdržalo. Glede na vse govorice, izid z 222 škofi, ki se strinjajo, ni bil pričakovan. Tudi vemo, da so se vršili pritiski in lansiranje tega, kar je dejal ameriški predsednik Biden, da naj bi mu rekel papež: »Rekel mi je, da lahko še naprej prejemam obhajilo.«
Zakaj torej takšna večina? Ker se je spet tresla gora, pa rodila miš – naredili so kompromisni dokument. Osredotoča se na »Kristusov dar samega sebe in naš odgovor na ta dar«, izognili pa so se, kot so že spomladi dejali »nacionalni politiki odrekanja obhajila politikom«. O tem poglejmo, kako se sedaj glasi del, ki se nanaša na to: »Laiki, ki vršijo kakršno koli obliko javne avtoritete imajo posebno odgovornost, da svojo vest oblikujejo po veri Cerkve in moralnem zakonu in da človeški družini služijo tako, da podpirajo življenje in človekovo dostojanstvo.«
Ni torej nobenega imena in jasnega napotka škofom, kaj storiti v teh primerih, vendar je to bilo pričakovano, kakor je nekaj dni pred srečanjem povedal msgr. Paprocki, škof v Springfieldu. Želijo spodbuditi evharistično prebujenje, kakor je ptrdil tudi predsednik USCCB, msgr. Gomez: »Namen dokumenta je že od začetka vzgojiti katolike glede Jezusove resnične navzočnosti v evharistiji.«
So se pa posamezni škofje, med njimi tudi omenjeni Paprocki, ustavili tudi pri žgočem vprašanju. Škof v Springfieldu je dejal, da je v določenih primerih prav in potrebno ne dati obhajila, glede na javno držo glede splava, pa so pomenljive besede nadškofa v San Franciscu, Cordileona: »Izvolitev predsednika Bidna, katolika, ki hodi v cerkev, ki pa tudi zavzema položaje, ki so neposredni napad na človeško življenje, je precej pripomogla k temu.« Dejal je, da so prvič v zgodovini konference sicer pričeli srečanje z dopoldnevom molitve in refleksije, kar je, po njegovem mnenju, pripeljalo do razlike. Pravi, da se želijo resnično potruditi in evangelizirati katolike in druge z veselo novico. Pravi, da je vsaka sveta maša čudež, kjer je Kristus tu med nami in želi, da se združimo z njim, da bi skupaj bili Kristusovo Telo. Pravi, da se delo škofov začenja sedaj.
Verjamemo, da bo to delo uspešno, če bodo mnogi škofje sledili zgledu nadškofa Cordileona v implementaciji dokumenta ‘Traditiones Custodes’ – še povečal je število tradicionalnih latinskih maš in postavil še eno novo prav v stolnico v San Franciscu. Seveda pravo in ne karikaturo, kakršno so po zloglasnem papeškem dokumentu škofje, na čelu z ljubljanskim, omogočili vernikom v stiškem samostanu. Sinodalnost se v Sloveniji pač razume drugače kot pri pastoralno modrih pastirjih v ZDA.