Starejši katoliški avtorji so pogosto in odločno opozarjali pred lažnim mirom, ki ne prihaja od Boga. Avtor enega takih del poudarja, da pravi mir v duši ni odsotnost vsakega notranjega boja in napetosti, temveč sad pravega reda v človekovem življenju in zvestobe Božji volji.
Danes mnogi kristjani iščejo mir tako, da se izogibajo vsemu, kar bi jih lahko motilo, zahtevalo žrtvovanje ali postavilo pred težke odločitve. Takšen mir pa ni pravi mir, temveč le začasna odsotnost notranjih konfliktov. Pravi mir prihaja šele takrat, ko človek živi v skladu z resnico in ko je pripravljen na duhovni boj, ki je del vsakega resnega krščanskega življenja.
Ta stara razmišljanja nas spominjajo, da mir brez resnice in brez pripravljenosti na boj ni blagoslovljen mir, temveč le iluzija. Pravi mir v duši ni sad izogibanja boju, temveč sad zvestobe Bogu in pripravljenosti na žrtvovanje. Brez tega notranjega boja in brez pripravljenosti na žrtvovanje vera hitro postane udobna, a brez prave moči in globine.
