Članek objavljamo na željo avtorja, saj ni bil objavljen v internem glasilu Skavtič, ki ga izdaja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
V tem članku vam bi rad prikazal zakaj sploh kjerkoli klečati, zakaj klečati tudi na travi in zakaj s klečanjem najbolj počastimo Boga.
Le kdor kleči pred Bogom lahko trdno stoji pred čemerkoli.
Ta preprost rek skriva v sebi ključno komponento s katero častimo Boga – s tem, da pred njim klečimo. Če se bomo brez težav vrgli na kolena, nam On nakloni milosti, da bomo trdno stali pred preizkušnjami, grehi in zastopali Troedinega. Klečanje je največja gesta zvestobe, bogočastja, spoštovanja. Z njim prepričamo svoje telo, da so trenutki, ki sledijo namenjeni Bogu, molitvi, prošnji in zahvali.
- Jezus je vir, iz katerega črpamo in posnemamo naše krščansko življenje. Kdaj je Jezus klečal? Vemo, da je klečal, ko je molil in prelival krvavi pot na Oljski gori ter goreče prosil Očeta, naj se izpolni njegova volja. Papež Benedikt XVI. pravi, da s tem, ko pri molitvi klečimo, vstopamo v Jezusovo molitev na Oljski gori. Tudi Simon Peter je zvestobo in svojo majhnost pred Jezusom izpovedal s padcem na kolena, rekoč: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« Simon Peter je prepoznal Božjo naravo v Kristusu in ga obravnaval ne le kot človeka in prijatelja, ampak kot Boga.
- Drugi skavtski zakon pravi: Skavt je zvest Bogu (in domovini). Premislimo najprej kako izkazujemo zvestobo Bogu prek tega, da klečimo. Klečanje je očitno dejanje ponižnosti, spoštovanja in češčenja. Zvestoba Bogu mora vsebovati vse prej opisane vrline. Vitezi so ob prejemu viteštva klečali ter s tem prikazali svojo vrlino ponižnosti in predanosti nadrejenemu. Tako, kot smo spoznali v začetku članka: kdor je ponižen pred Bogom, ne bo ponižan pred svetom. Tako so se lahko borili pred zlom tedanjega sveta ter ščitili najmanjše, vrednote krščanske civilizacije in katoliško vero. Predvsem vrlina ponižnosti nam manjka pred Bogom. Ko bomo znali pred njim poklekniti, nam bo Bog zagotovil milosti, poguma in moči za boj proti zmaju greha. Hudič sovraži klečanje.
- Boga častimo s svojimi mislimi, besedami in dejanji. Večkrat samo mislimo in govorimo o tem, kako častimo Boga, na tretjo komponento bogočastja pa pozabljamo! Dejanja pokleka, klečanja, znamenje križa, obiskovanje svete maše, odkrivanje pokrival, romanja, karitativna dejanja, so stvari, na katere pozabljamo in se nam zdijo še celo nazadnjaška, češ: »to so stvari srednjega veka«. Bog nam ni dal samo misli in besed, ampak tudi telo in življenje, da ga z njim častimo in se zveličamo. Tudi svojemu dekletu pokažeš svojo ljubezen ne le z mislimi in besedami o tem, kako jo imaš rad in kako bi za njo naredil vse, ampak tudi z dejanji ljubezni. Tudi Jezus ni le mislil in govoril o tem, kako bo s križem odrešil svet – to je tudi storil.
Obrnimo piramido in zidajmo najprej na dejanjih, iz katerih rastejo besede in misli.
Na koncu te vabim, da klečiš. Mislim, da sem navedel dovolj razlogov. Poklekni pri večerni molitvi, ko moliš rožni venec, ob kapelicah in križih na tvoji poti, ob povzdigovanju pri sveti maši, ob in po prejemu obhajila. Opazuj, kako se ob klečanju krepi in poglablja tvoja vera, ponižnost in zaupanje v Boga.
Bodi pripravljen klečati!
Avtor: Jošt Cankar