Izmed vseh žalostnih dogajanj, ki jih lahko opažamo v teh kataklizmičnih časih, je najbolj žalostno opazovati, kako se starši, še najbolj pa matere, sesuvajo pod težo njihove prvenstvene vloge in naloge, ki so jo SAME sprejele. PREPROSTO BITI MATI!
Sedaj ugotavljajo, da je tisto pravo materinstvo, ko otroku namenjaš VES svoj čas, nekaj, česar si v resnici niso nikdar želele. Želele so si kariere, službice s kavicami, jogo s kolegicami, petek zame, petek zate in lepo zavita božična darila in blešče fotografije na svojih fasadnih instagram profilih.
Otroka imaš seveda zato, da ga čim hitreje odrineš od sebe, potisneš v vrtec, kjer se bodo že oni z njim ukvarjali. Potem pa v šolo, ker oni že vejo, kaj je najboljše za njih.
Najbolj žalostno od vsega je zavedanje, da je 99 % ljudem NORMALNO imeti otroka na državni prevzgoji v šoli in v vrtcu …
praktično nikomur pa ni NORMALNO, da se otrok šola doma in da je ves čas pod skrbnim očesom očeta in blizu ljubečega objema mame.
“Priznam. NE ZMOREM!!! Ne zmorem. Faza “zmešalo se mi BO” je že zdavnaj mimo. Meša se mi ZDAJ. In govorim samo o vsakodnevnih obveznostih. Kakršenkoli self care/self love je itak high class privilegij,” pravi citat iz članka na spletu, na katerega sem naletel po naključju.
Če bi želel videti v tej koronanorosti tudi dobre stvari, bi bile nekatere izmed njih zagotovo vračanje k samooskrbi, odkrivanje žensk in deklet v novih vlogah kot gospodarice, gospodinje in matere, vzgojiteljice, učenje sobivanja drug z drugim več kot tiste 3 ure na dan popoldne, ko smo se vsi zbrali in zaspali na kavču pred bednimi televizijskimi kanali, spoznavanje moških, da težko mirujejo in da so željni ustvarjalnosti in skrbi za družino.
Službe in zaposlitve, ki so jih mnogi imeli, so resda večini nudile udobje in neko garancijo. Udobje pred odgovornostjo opravil v domačem okolju, garancijo z zavedanjem, da je vsakega X v mesecu plača. Vrtci in šole so bili izgovori za oddih pred otroki, česar si noben starš ne bo priznal.
Vendar ljudje nismo narejeni za udobje. Nismo narejeni za vedeževalstvo in poznavanje prihodnosti. Še posebej ne ljudje z družinami. Z otroki in zakonci.
Predvsem starši smo poslani v službo odpovedovanja in darovanja sebe.
Narejeni smo za izzive. Narejeni smo za skrb in za ŽIVLJENJE v tesni povezanosti “domačega ognjišča”. Predvsem starši smo poslani v službo odpovedovanja in darovanja sebe. Narejeni smo za prilagajanje na nenehne nepričakovane izzive, ki nas ves čas čakajo za vogalom življenja. Narejeni smo za sobivanje v polnosti svojega doma, kot očetje, matere in otroci. Narejeni smo za to, da ljubimo in skrbimo za svojo družino in svoj dom. Ne pa zato, da imamo družino, s katero se vidimo pozno popoldne zatopljeni v telefone in ekrane in ne zato, da imamo dom, ki nam je zgolj vsakodnevno prenočišče.
Sem vedel, da nam Bog s to korono daje očiščenja. Zanimiva bo Velika noč 2021. Zelo zanimiva.