Apologia Catholica

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)
Apologia Catholica

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)

Za ta zapis se naslanjam na raziskave p. Paola Maria Siana, da bi okrepili naslov Božje Matere kot Soodrešenice. Podobno bo tudi nadaljevanje slonelo na raziskavah tega odličnega patra, velikega Marijinega častilca in strokovnjaka za prostozidarstvo in podobne tematike. Da je ta marijanski naziv že implicitno vsebovan v Svetem pismu, kasneje pa so ga predlagali sveti očetje in teologi, nam bodo izpričali nekateri avtorji 17. in 18. Stoletja. Katoliški krogi imajo že nekje od 17. stoletja naprej težave z nazivom Marije kot Soodrešenica, to pa zaradi protestantskega vpliva, ki ne sprejema nikakršnega človeškega posredovanja pri odrešenju. Naj spomnimo, da je Marija sicer res najvišje od vseh ustvarjenih bitij, je tudi višje od angelov, zato pa je njihova Kraljica (Kraljica angelov...
Leto Kristusovega rojstva (2. del)
Apologia Catholica

Leto Kristusovega rojstva (2. del)

Nadaljujemo še z nekaterimi zgodovinskimi podatki in računi. Jožef Flavij govori o tem, da je Herodova smrt nastopila 34 oz. 37 let po tem, ko je Herod prevzel oblast, 37 torej od tega, ko so ga Rimljani postavili na oblast, 34 let pa je preteklo od tedaj, ko je tudi pravno-formalno nastopil. Herod Veliki je s pomočjo Rimljanov zavzel Jeruzalem leta 37 pr. Kr., če pa štejemo tistih 37 let od tedaj, pridemo do časa med 1 pr. Kr. in 1 po Kr. Res je sicer, da je Mark Antonij imenoval Heroda za kralja že leta 40 pr. Kr., v času 184. olimpijade, Jožef Flavij navaja konzula iz leta 40 pr. Kr., posest nad Jeruzalemom pa je dejansko prevzel v času naslednje olimpijade, torej v letu 37 pr. Kr. Poleti smo pristali blizu kraja ladijske bitke pri Aktionu, ki je bila leta 31 pr. Kr., ko je bil Herod v...
Leto Kristusovega rojstva (1. del)
Apologia Catholica

Leto Kristusovega rojstva (1. del)

Prav je, da se posvetimo tudi apologetskim temam, povezanih z zgodovino in našo vero. Videli bomo, kako se vera in znanost ne izključujeta. Nasprotno, sodobne znanosti marsikaj verskega potrjujejo. Pa ne samo tistega verskega, kar je del izročila, temveč tudi tistega, kar je zapisano v novozaveznih spisih. Tokrat se posvečamo evangelistu Luku, ki je sicer označen kot zdravnik, je pa tudi zgodovinar, saj je zelo pozoren na določena zgodovinska dejstva in nam ponuja določene podatke. V preteklosti je bilo ogromno diskusij glede letnice rojstva našega Gospoda, seveda tudi glede datuma, ampak o datumu smo že pisali in se to lahko preveri tukaj. Letnico Gospodovega rojstva lahko izračunamo natančno, tako da se sklicujemo na eno od zgodovinskih dejstev, ki ga najdemo v evangeliju, namreč na let...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina