Author: Andrej Vončina

Kako moramo moliti (1. del)
Steber luči

Kako moramo moliti (1. del)

Najprej, zakaj se ta duhovno-teološka rubrika imenuje »Steber luči«. Ker neko staro egipčansko krščansko (koptsko pomeni egipčansko, op. a.) besedilo omenja besede našega Gospoda mojemu zavetniku, prvopoklicanemu apostolu, sv. Andreju, da bo »steber luči« v nebeškem kraljestvu. Tokrat pa razmišljamo v tej rubriki o molitvi, in sicer s pomočjo škofa in cerkvenega učitelja, sv. Alfonza Ligvorija. Tudi sicer ne bom govoril jaz, ker sam po sebi nimam kaj dosti povedati, ampak govorijo apostoli, cerkveni očetje, cerkveni učitelji in učiteljice ter drugi svetniki in takšni, ki nas lahko kaj lepega naučijo v veri. Lepo je, ker cerkveni učitelji radi navajajo cerkvene očete, zavedajoč se dejstva, da so kakor pritlikavci, ki stojijo na ramah velikanov. Gospod Jezus v evangeliju po sv. Janezu (16,2...
Politična korektnost ni pravi odgovor
Proti vetru

Politična korektnost ni pravi odgovor

Komentar po napadih v Nici Ob napadih v Nici, čeprav je bilo potem še nekaj teh napadov, nihče ni povabil k podobnemu dejanju, h kakršnemu so vehementno vabili ob nemirih v ZDA, da bi namreč kdo upognil koleno, seveda levo in ne desno, v spomin na katero od treh žrtev napada. Katoliški sociolog in pisec Giuliano Guzzo je zato svoj zapis naslovil prav: 'Na kolena za Simone Barreto Silva', eno od žrtev iz katedrale. Če pogledamo njeno sliko, potem vidimo, da je bila naša umorjena sestra po veri temnopolta, a je imela zraven še marsikaj, zaradi česar se koleno vseh, ki smo okuženi z »naprednimi« zahodnimi strupi ne bi kar tako uklonilo. Bila je mati treh otrok, katerim je namenila tudi svoje zadnje besede pred smrtjo, imela je pa tudi vero, zaradi katere se je vsako jutro podala k sveti m...
Sodobni človek kot posameznik
Proti vetru

Sodobni človek kot posameznik

Moderna doba traja že lep čas, njen začetek pa bomo postavili precej pred tisti mejnik, kamor ga postavlja »šolska« zgodovina, ki pravi, da se t. i. »novi vek« prične z letom 1492, ko se zaključi t.i. »srednji vek«, ki pa mu lepše rečemo »krščanska doba« ali z eno besedo »kristjanstvo« (lat. Christianitas). Zaton te omenjene krščanske dobe pa v resnici začne že tam po letu 1300, natančnejšo ločnico lahko postavimo z letom 1303, ko jih je, po legendi, »fasal« papež Bonifacij VIII., in sicer mu je podelil zaušnico Jakob Colonna. Resnična zgodovinska podlaga je seveda širša, skupen z legendo pa ji je upor cerkveni avtoriteti, kar je, kot bomo videli, še kako pomembno. Zgodi se vdor islamskega mišljenja, pa doba nominalizma, ki pripelje do Martina Luthra, navdušenega nad nominalističnim filoz...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina