Avtor: Andrej Vončina

Nas naše izumiranje kaj zanima?
Proti vetru

Nas naše izumiranje kaj zanima?

Novica, ki več ni novica – to je fenomen t. i. »praznih zibk«, kakor se slikovito temu pravi v Italiji. Premajhna rodnost je torej postala že takšna stalnica, da se zanjo ne zmenimo kaj dosti, saj nekako živimo v svojih zlatih kletkah vsakdanjih udobnih tirnic življenja. Težava se zrcali povsod, lahko pa rečemo, da jo še kako moremo videti na lastne oči med cerkvenimi klopmi. Današnji človek se potem sicer gre tisto zadevo, ki se imenuje »kognitivna disonanca« - zadeva, ki se učeno sliši, ki pa praktično pomeni, da se v sebi sicer nekako zavedamo, da težave so, ampak se potem izražamo ali delujemo, kakor bi jih ne bilo. Zadevo je teoriziral Leo Festinger, ameriški sociolog in psiholog, ki je gledal, kako je pri človeku, če so njegova prepričanja v nasprotju z dejanji, ali če imamo prep...
Živa podoba za kristjane
Apologia Catholica

Živa podoba za kristjane

Resnični in ne mitološki sv. Frančišek se je leta 1220  vrnil iz Svete dežele, kjer je zaradi svojih poskusov spreobračanja muslimanov večkrat tvegal življenje, naposled pa je skušal spreobrniti še samega sultana. To mu sicer ni uspelo, se mu je pa v besednem dvoboju, ko je skušal sultan Ubožcu dokazati, kako naj križarji ne bi sledili evangeliju, zelo dobro zoperstavil in nadutežu pokazal, zakaj so krščanske vrste delale prav, ko so se postavile muslimanskim po robu. Sv. Frančišek v rokah drži dete. Vsekakor je imel sv. Frančišek v živem spominu kraje našega Gospoda, veliko bolj od nas, ki smo ob obisku prav tako bili ganjeni na tistih krajih, saj je bil resnična Kristusova podoba. Ko je tako en dan hodil, je našel kraj, zelo podoben Betlehemu – Greccio. To je takrat bila majh...
Brezmadežna kot zdravilo proti naturalizmu današnjih dni
Steber luči

Brezmadežna kot zdravilo proti naturalizmu današnjih dni

Kot podlaga za zapis mi služi razmišljanje italijanskega katoliškega filozofa Stefana Fontane, ki ga povzemam, nekaj pa dodajam svojega. Razmišljanje se mi namreč zdi koristno za naše bralce. Pred kratkim smo praznovali praznik Brezmadežne, ob katerem se velja ustaviti. Vsi katoliški prazniki, ki so lex orandi vselej odsevajo lex credendi, kar pomeni, da tisto, kar bogoslužno obhajamo, odseva cerkvene verske resnice oz. dogme. Tako praznik Marijinega brezmadežnega spočetja odseva isto versko resnico, ki pomeni, da je bila Marija v trenutku spočetja po svojih starših od Boga obvarovana vsakega greha, tudi izvirnega. Dogmo je leta 1854 razglasil blaženi papež Pij IX. Zelo pomembna pa je ta dogma tudi zato, ker se jasno odziva na točno določeno zmoto, ki se imenuje »naturalizem«. Lahk...
Kantovski katoliki?
Steber luči

Kantovski katoliki?

Predvsem v zadnjih petih desetletjih opažamo v katoliški Cerkvi velik vpliv protestantizma, in sicer tako na katoliški  nauk, kot tudi na katoliško prakso, liturgično in pastoralno. Zagotovo je tu precej elementov kantovske filozofske misli. Seveda gre pri Kantu za protestantsko miselnost, kakor tudi pri Heglu in podobnih. S tega vidika je najpomembnejše Kantovo delo 'Religija znotraj meja samega razuma' iz leta 1793. V tem delu kant vero zreducira na moralo, Kristusa pa na sicer idealno popolnega človeka, a vendarle človeka. Zdi se, da je to delo vodilo premnogih v današnji Cerkvi, ki ima raje človeka od Boga, pravičnost namesto odrešenja, dialog namesto oznanila. Kant pravi, da morali »absolutno ni treba sloneti na religiji, ampak v moči čistega praktičnega uma morala zadostu...
Trije modeli sodobnega katolika
Proti vetru

Trije modeli sodobnega katolika

(Izvorno objavljeno v Novem glasu, dne 18. 8. 2021) Današnji tipi vernika Če pogledamo naokrog in skušamo označiti katolike – malo moramo tudi poetiketirati -, potem najdemo zlasti tri modele katolika: senčnega, popustljivega in odraslega. Poglejmo jih podrobneje. Senčni katolik Gre za ljudi, ki so seveda v možnosti, če se naslonimo na Aristotela, zelo dobri katoliki, pravzaprav jim zelo malo manjka, da bi to postali, pa se tega ne zavedajo. Vzemimo primer para, ki se po letih skupnega bivanja sicer poroči v cerkvi, ker je pač lepše in so tako vsi zadovoljni, posebej starši, vendar pa ta par v bistvu živi neki praktični ateizem, saj ne živi zakramentalnega življenja, govorimo predvsem o nedeljski maši, o spovedi niti ne izgubljamo besed, najbrž škripa tudi molitveno življenje,...
Dostojna obleka katoliških žena in deklet
Steber luči

Dostojna obleka katoliških žena in deklet

Na god sv. Marije Goretti je dobro spregovoriti o nečem, kar je veljalo za to našo svetnico, in sicer je zelo pazila na svojo čistost. Ko jo je njen krvnik Alessandro Serenelli, ki se je kasneje, tudi na njeno priprošnjo, spreobrnil in postal frančiškanski redovnik, zabadal z nožem, si je ona držala z rokami svoje krilo, da bi ohranila svojo spodobnost in čistost. Za razliko od nje, je ena od prijateljic sestre Lucije, Maria das Neves popustila svojemu posiljevalcu in se mu predala, zaradi česar je presveta Devica dejala, da bo v vicah do konca sveta. O spodobnosti je govorilo ogromno svetnikov, ker pa se je nespodobnost razpasla predvsem v 20. stoletju, najdemo precej besed recimo sv. Patra Pija in podobnih svetnikov, h katerim se bomo še vrnili. V glavnem, Alessandro Serenelli nam je...
Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)
Apologia Catholica

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)

Za ta zapis se naslanjam na raziskave p. Paola Maria Siana, da bi okrepili naslov Božje Matere kot Soodrešenice. Podobno bo tudi nadaljevanje slonelo na raziskavah tega odličnega patra, velikega Marijinega častilca in strokovnjaka za prostozidarstvo in podobne tematike. Da je ta marijanski naziv že implicitno vsebovan v Svetem pismu, kasneje pa so ga predlagali sveti očetje in teologi, nam bodo izpričali nekateri avtorji 17. in 18. Stoletja. Katoliški krogi imajo že nekje od 17. stoletja naprej težave z nazivom Marije kot Soodrešenica, to pa zaradi protestantskega vpliva, ki ne sprejema nikakršnega človeškega posredovanja pri odrešenju. Naj spomnimo, da je Marija sicer res najvišje od vseh ustvarjenih bitij, je tudi višje od angelov, zato pa je njihova Kraljica (Kraljica angelov...
Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom
Proti vetru

Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom

V Firencah rojeni nemški filozof Dietrich von Hildebrand, ki se je pa šolal v Nemčiji, velja za »cerkvenega učitelja 20. Stoletja«. Res je, da je bil najprej personalist, a je kasneje uvidel, da je potrebno za pravo teološko smer v Cerkvi temeljiti na katoliški filozofski podlagi. V svoji knjigi »Trojanski konj v Božjem mestu« v 1. Poglavju spregovori o lažni alternativi med naprednjaško miselnostjo v Cerkvi ali progresizmom ali naprednjaštvom in konservatizmom kot tisto miselnostjo, ki temu naprednjaštvu nasprotuje. Pred kratkim je umrl eden od najbolj znanih teologov zadnjega koncila in pokoncilskega obdobja, Hans Küng, eden od tistih, za katere naš filozof pravi, da: »širijo diletantistično teologijo, ki so jo sami iznašli,« zaradi česar: »ne moremo ne biti navdani z globoko žalostjo, ...
Jasnost kristjanovega izražanja
Proti vetru

Jasnost kristjanovega izražanja

Med solidarnostjo in ljubeznijo Mati Angelika, klarisa, ustanoviteljica EWTN. Minilo je le kak teden dni od tega, ko smo se ob petletnici smrti lahko spomnili znamenite katoliške televizijske osebnosti, namreč Matere Angelike, ameriške nune klarise, italijanskih korenin. Delil sem na družbenem omrežju Facebook tole njeno izjavo: »Tisti, ki govorijo resnico, te ljubijo. Tisti, ki govorijo, kar hočeš slišati, ljubijo sami sebe.« Če uporabimo posebno besedo za tiste druge, potem bi zanje lahko rekli, da želijo biti s človekom »solidarni«. Iz besed televizijske redovnice vidimo, da ne gre za eno in isto. V preteklih dneh smo slišali, in sicer v nasprotovanju noti Svetega sedeža, precej tega, kar nekateri želijo slišati, torej so predstavniki zahodnega klera, med njimi tudi kak Slovenec ...
Post za (celostno) življenje
Steber luči

Post za (celostno) življenje

Bliža se začetek postnega časa, zato se velja posvetiti temu lepemu milostnemu času, ki nam je postavljen za naše očiščenje. Če pogledamo gobavca iz Markovega evangelija, ki našemu Gospodu pravi: »Če hočeš, me moreš očistiti!«, potem vidimo, da Bog to hoče in želi, Gospod Jezus mu namreč odgovori: »Hočem, bodi očiščen.« (Mr 1,40-45). Bog torej hoče, da smo čisti in očiščeni, da pripravimo svojo notranjost, vidimo pa v omenjenem odlomku, kako resnično velja, da ne gre toliko za darovanje nekih materialnih zadev, temveč za daritev, celo žrtev svojega srca, še najbolj svoje volje, saj se gobavec zaveda, da je njegovo ozdravljenje oz. očiščenje od gob samo Božja volja, vdanost v slednjo pa ni ključna samo v molitvi, kakor nam govorijo katekizmi, temveč gre za temeljni element kristjanovega ži...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina