Author: Andrej Vončina

Kantovski katoliki?
Steber luči

Kantovski katoliki?

Predvsem v zadnjih petih desetletjih opažamo v katoliški Cerkvi velik vpliv protestantizma, in sicer tako na katoliški  nauk, kot tudi na katoliško prakso, liturgično in pastoralno. Zagotovo je tu precej elementov kantovske filozofske misli. Seveda gre pri Kantu za protestantsko miselnost, kakor tudi pri Heglu in podobnih. S tega vidika je najpomembnejše Kantovo delo 'Religija znotraj meja samega razuma' iz leta 1793. V tem delu kant vero zreducira na moralo, Kristusa pa na sicer idealno popolnega človeka, a vendarle človeka. Zdi se, da je to delo vodilo premnogih v današnji Cerkvi, ki ima raje človeka od Boga, pravičnost namesto odrešenja, dialog namesto oznanila. Kant pravi, da morali »absolutno ni treba sloneti na religiji, ampak v moči čistega praktičnega uma morala zadostu...
Trije modeli sodobnega katolika
Proti vetru

Trije modeli sodobnega katolika

(Izvorno objavljeno v Novem glasu, dne 18. 8. 2021) Današnji tipi vernika Če pogledamo naokrog in skušamo označiti katolike – malo moramo tudi poetiketirati -, potem najdemo zlasti tri modele katolika: senčnega, popustljivega in odraslega. Poglejmo jih podrobneje. Senčni katolik Gre za ljudi, ki so seveda v možnosti, če se naslonimo na Aristotela, zelo dobri katoliki, pravzaprav jim zelo malo manjka, da bi to postali, pa se tega ne zavedajo. Vzemimo primer para, ki se po letih skupnega bivanja sicer poroči v cerkvi, ker je pač lepše in so tako vsi zadovoljni, posebej starši, vendar pa ta par v bistvu živi neki praktični ateizem, saj ne živi zakramentalnega življenja, govorimo predvsem o nedeljski maši, o spovedi niti ne izgubljamo besed, najbrž škripa tudi molitveno življenje,...
Dostojna obleka katoliških žena in deklet
Steber luči

Dostojna obleka katoliških žena in deklet

Na god sv. Marije Goretti je dobro spregovoriti o nečem, kar je veljalo za to našo svetnico, in sicer je zelo pazila na svojo čistost. Ko jo je njen krvnik Alessandro Serenelli, ki se je kasneje, tudi na njeno priprošnjo, spreobrnil in postal frančiškanski redovnik, zabadal z nožem, si je ona držala z rokami svoje krilo, da bi ohranila svojo spodobnost in čistost. Za razliko od nje, je ena od prijateljic sestre Lucije, Maria das Neves popustila svojemu posiljevalcu in se mu predala, zaradi česar je presveta Devica dejala, da bo v vicah do konca sveta. O spodobnosti je govorilo ogromno svetnikov, ker pa se je nespodobnost razpasla predvsem v 20. stoletju, najdemo precej besed recimo sv. Patra Pija in podobnih svetnikov, h katerim se bomo še vrnili. V glavnem, Alessandro Serenelli nam je...
Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)
Apologia Catholica

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)

Za ta zapis se naslanjam na raziskave p. Paola Maria Siana, da bi okrepili naslov Božje Matere kot Soodrešenice. Podobno bo tudi nadaljevanje slonelo na raziskavah tega odličnega patra, velikega Marijinega častilca in strokovnjaka za prostozidarstvo in podobne tematike. Da je ta marijanski naziv že implicitno vsebovan v Svetem pismu, kasneje pa so ga predlagali sveti očetje in teologi, nam bodo izpričali nekateri avtorji 17. in 18. Stoletja. Katoliški krogi imajo že nekje od 17. stoletja naprej težave z nazivom Marije kot Soodrešenica, to pa zaradi protestantskega vpliva, ki ne sprejema nikakršnega človeškega posredovanja pri odrešenju. Naj spomnimo, da je Marija sicer res najvišje od vseh ustvarjenih bitij, je tudi višje od angelov, zato pa je njihova Kraljica (Kraljica angelov...
Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom
Proti vetru

Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom

V Firencah rojeni nemški filozof Dietrich von Hildebrand, ki se je pa šolal v Nemčiji, velja za »cerkvenega učitelja 20. Stoletja«. Res je, da je bil najprej personalist, a je kasneje uvidel, da je potrebno za pravo teološko smer v Cerkvi temeljiti na katoliški filozofski podlagi. V svoji knjigi »Trojanski konj v Božjem mestu« v 1. Poglavju spregovori o lažni alternativi med naprednjaško miselnostjo v Cerkvi ali progresizmom ali naprednjaštvom in konservatizmom kot tisto miselnostjo, ki temu naprednjaštvu nasprotuje. Pred kratkim je umrl eden od najbolj znanih teologov zadnjega koncila in pokoncilskega obdobja, Hans Küng, eden od tistih, za katere naš filozof pravi, da: »širijo diletantistično teologijo, ki so jo sami iznašli,« zaradi česar: »ne moremo ne biti navdani z globoko žalostjo, ...
Jasnost kristjanovega izražanja
Proti vetru

Jasnost kristjanovega izražanja

Med solidarnostjo in ljubeznijo Mati Angelika, klarisa, ustanoviteljica EWTN. Minilo je le kak teden dni od tega, ko smo se ob petletnici smrti lahko spomnili znamenite katoliške televizijske osebnosti, namreč Matere Angelike, ameriške nune klarise, italijanskih korenin. Delil sem na družbenem omrežju Facebook tole njeno izjavo: »Tisti, ki govorijo resnico, te ljubijo. Tisti, ki govorijo, kar hočeš slišati, ljubijo sami sebe.« Če uporabimo posebno besedo za tiste druge, potem bi zanje lahko rekli, da želijo biti s človekom »solidarni«. Iz besed televizijske redovnice vidimo, da ne gre za eno in isto. V preteklih dneh smo slišali, in sicer v nasprotovanju noti Svetega sedeža, precej tega, kar nekateri želijo slišati, torej so predstavniki zahodnega klera, med njimi tudi kak Slovenec ...
Post za (celostno) življenje
Steber luči

Post za (celostno) življenje

Bliža se začetek postnega časa, zato se velja posvetiti temu lepemu milostnemu času, ki nam je postavljen za naše očiščenje. Če pogledamo gobavca iz Markovega evangelija, ki našemu Gospodu pravi: »Če hočeš, me moreš očistiti!«, potem vidimo, da Bog to hoče in želi, Gospod Jezus mu namreč odgovori: »Hočem, bodi očiščen.« (Mr 1,40-45). Bog torej hoče, da smo čisti in očiščeni, da pripravimo svojo notranjost, vidimo pa v omenjenem odlomku, kako resnično velja, da ne gre toliko za darovanje nekih materialnih zadev, temveč za daritev, celo žrtev svojega srca, še najbolj svoje volje, saj se gobavec zaveda, da je njegovo ozdravljenje oz. očiščenje od gob samo Božja volja, vdanost v slednjo pa ni ključna samo v molitvi, kakor nam govorijo katekizmi, temveč gre za temeljni element kristjanovega ži...
Svoboda in zakoni od Lutra do nas (2)
Proti vetru

Svoboda in zakoni od Lutra do nas (2)

Nadaljujemo z našim pogledom na Lutrovo pojmovanje svobode in zakonodaje. Zadnjič smo ugotovili, kako mora človek biti popolnoma odvezan ali razvezan, kako ne sme imeti nobenih vezi, ne sme biti ničemur in nikomur zavezan. Biti nenavezan in imeti vero je po Lutru eno in isto. Svoboda je sama sebi namen, kakor smo dejali, podobno pa potem velja še za marsikaj drugega, kot so to recimo tudi odnosi, ali zadnjih več kot petdeset let dialog, ki je tudi samemu sebi namen in imamo dialog zaradi dialoga, brez nikakršne obveznosti. Svoboda tako več ni pogoj za moralno dobro delovanje človeka, saj gre za popolno neodvisnost, kakor smo pojasnili. Vendar pa Luter pravi še nekaj – da biti svoboden pomeni imeti moč in oblast. Zato je, če strogo sledimo temu, kakor pravi Luter, svoboden edinole Bog, saj...
Svoboda in zakoni od Lutra do nas (1)
Proti vetru

Svoboda in zakoni od Lutra do nas (1)

Naslanjam se na predavanje na temo prof. Giovannija Turca, rednega profesorja na filozofskem oddelku Univerze v Vidmu, strokovnjaka na področju politične in juridične filozofije, dodajam pa še svoje misli in utrinke ob odličnem predavanju. Ko se bliža teden molitve za edinost kristjanov, je čas nadvse primeren. Obhajali pa smo tudi petsto let od izobčenja Martina Lutra iz katoliške Cerkve. Prof. Turco se ustavi ob Lutru, Kalvinu in Kantu, kot filozofu, ki je izšel iz luteranizma. V prvem delu nas bo zanimal Luter. prof. Giovanni Turco Seveda bi se kdo vprašal, zakaj tovrstna tema, ampak je takoj treba povedati, da je protestanstska revolucija, ki seveda ni bila nobena reformacija, saj je to bilo tisto gibanje, ki se mu v (uradnem) zgodovinopisju pravi protireformacija, prinesla štev...
Leto Kristusovega rojstva (2. del)
Apologia Catholica

Leto Kristusovega rojstva (2. del)

Nadaljujemo še z nekaterimi zgodovinskimi podatki in računi. Jožef Flavij govori o tem, da je Herodova smrt nastopila 34 oz. 37 let po tem, ko je Herod prevzel oblast, 37 torej od tega, ko so ga Rimljani postavili na oblast, 34 let pa je preteklo od tedaj, ko je tudi pravno-formalno nastopil. Herod Veliki je s pomočjo Rimljanov zavzel Jeruzalem leta 37 pr. Kr., če pa štejemo tistih 37 let od tedaj, pridemo do časa med 1 pr. Kr. in 1 po Kr. Res je sicer, da je Mark Antonij imenoval Heroda za kralja že leta 40 pr. Kr., v času 184. olimpijade, Jožef Flavij navaja konzula iz leta 40 pr. Kr., posest nad Jeruzalemom pa je dejansko prevzel v času naslednje olimpijade, torej v letu 37 pr. Kr. Poleti smo pristali blizu kraja ladijske bitke pri Aktionu, ki je bila leta 31 pr. Kr., ko je bil Herod v...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina