Author: Andrej Vončina

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)
Apologia Catholica

Marija kot Soodrešenica skozi zgodovino (17. in 18. Stoletje)

Za ta zapis se naslanjam na raziskave p. Paola Maria Siana, da bi okrepili naslov Božje Matere kot Soodrešenice. Podobno bo tudi nadaljevanje slonelo na raziskavah tega odličnega patra, velikega Marijinega častilca in strokovnjaka za prostozidarstvo in podobne tematike. Da je ta marijanski naziv že implicitno vsebovan v Svetem pismu, kasneje pa so ga predlagali sveti očetje in teologi, nam bodo izpričali nekateri avtorji 17. in 18. Stoletja. Katoliški krogi imajo že nekje od 17. stoletja naprej težave z nazivom Marije kot Soodrešenica, to pa zaradi protestantskega vpliva, ki ne sprejema nikakršnega človeškega posredovanja pri odrešenju. Naj spomnimo, da je Marija sicer res najvišje od vseh ustvarjenih bitij, je tudi višje od angelov, zato pa je njihova Kraljica (Kraljica angelov...
Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom
Proti vetru

Lažna izbira med progresizmom in konservatizmom

V Firencah rojeni nemški filozof Dietrich von Hildebrand, ki se je pa šolal v Nemčiji, velja za »cerkvenega učitelja 20. Stoletja«. Res je, da je bil najprej personalist, a je kasneje uvidel, da je potrebno za pravo teološko smer v Cerkvi temeljiti na katoliški filozofski podlagi. V svoji knjigi »Trojanski konj v Božjem mestu« v 1. Poglavju spregovori o lažni alternativi med naprednjaško miselnostjo v Cerkvi ali progresizmom ali naprednjaštvom in konservatizmom kot tisto miselnostjo, ki temu naprednjaštvu nasprotuje. Pred kratkim je umrl eden od najbolj znanih teologov zadnjega koncila in pokoncilskega obdobja, Hans Küng, eden od tistih, za katere naš filozof pravi, da: »širijo diletantistično teologijo, ki so jo sami iznašli,« zaradi česar: »ne moremo ne biti navdani z globoko žalostjo, ...
Jasnost kristjanovega izražanja
Proti vetru

Jasnost kristjanovega izražanja

Med solidarnostjo in ljubeznijo Mati Angelika, klarisa, ustanoviteljica EWTN. Minilo je le kak teden dni od tega, ko smo se ob petletnici smrti lahko spomnili znamenite katoliške televizijske osebnosti, namreč Matere Angelike, ameriške nune klarise, italijanskih korenin. Delil sem na družbenem omrežju Facebook tole njeno izjavo: »Tisti, ki govorijo resnico, te ljubijo. Tisti, ki govorijo, kar hočeš slišati, ljubijo sami sebe.« Če uporabimo posebno besedo za tiste druge, potem bi zanje lahko rekli, da želijo biti s človekom »solidarni«. Iz besed televizijske redovnice vidimo, da ne gre za eno in isto. V preteklih dneh smo slišali, in sicer v nasprotovanju noti Svetega sedeža, precej tega, kar nekateri želijo slišati, torej so predstavniki zahodnega klera, med njimi tudi kak Slovenec ...
Post za (celostno) življenje
Steber luči

Post za (celostno) življenje

Bliža se začetek postnega časa, zato se velja posvetiti temu lepemu milostnemu času, ki nam je postavljen za naše očiščenje. Če pogledamo gobavca iz Markovega evangelija, ki našemu Gospodu pravi: »Če hočeš, me moreš očistiti!«, potem vidimo, da Bog to hoče in želi, Gospod Jezus mu namreč odgovori: »Hočem, bodi očiščen.« (Mr 1,40-45). Bog torej hoče, da smo čisti in očiščeni, da pripravimo svojo notranjost, vidimo pa v omenjenem odlomku, kako resnično velja, da ne gre toliko za darovanje nekih materialnih zadev, temveč za daritev, celo žrtev svojega srca, še najbolj svoje volje, saj se gobavec zaveda, da je njegovo ozdravljenje oz. očiščenje od gob samo Božja volja, vdanost v slednjo pa ni ključna samo v molitvi, kakor nam govorijo katekizmi, temveč gre za temeljni element kristjanovega ži...
Svoboda in zakoni od Lutra do nas (2)
Proti vetru

Svoboda in zakoni od Lutra do nas (2)

Nadaljujemo z našim pogledom na Lutrovo pojmovanje svobode in zakonodaje. Zadnjič smo ugotovili, kako mora človek biti popolnoma odvezan ali razvezan, kako ne sme imeti nobenih vezi, ne sme biti ničemur in nikomur zavezan. Biti nenavezan in imeti vero je po Lutru eno in isto. Svoboda je sama sebi namen, kakor smo dejali, podobno pa potem velja še za marsikaj drugega, kot so to recimo tudi odnosi, ali zadnjih več kot petdeset let dialog, ki je tudi samemu sebi namen in imamo dialog zaradi dialoga, brez nikakršne obveznosti. Svoboda tako več ni pogoj za moralno dobro delovanje človeka, saj gre za popolno neodvisnost, kakor smo pojasnili. Vendar pa Luter pravi še nekaj – da biti svoboden pomeni imeti moč in oblast. Zato je, če strogo sledimo temu, kakor pravi Luter, svoboden edinole Bog, saj...
Svoboda in zakoni od Lutra do nas (1)
Proti vetru

Svoboda in zakoni od Lutra do nas (1)

Naslanjam se na predavanje na temo prof. Giovannija Turca, rednega profesorja na filozofskem oddelku Univerze v Vidmu, strokovnjaka na področju politične in juridične filozofije, dodajam pa še svoje misli in utrinke ob odličnem predavanju. Ko se bliža teden molitve za edinost kristjanov, je čas nadvse primeren. Obhajali pa smo tudi petsto let od izobčenja Martina Lutra iz katoliške Cerkve. Prof. Turco se ustavi ob Lutru, Kalvinu in Kantu, kot filozofu, ki je izšel iz luteranizma. V prvem delu nas bo zanimal Luter. prof. Giovanni Turco Seveda bi se kdo vprašal, zakaj tovrstna tema, ampak je takoj treba povedati, da je protestanstska revolucija, ki seveda ni bila nobena reformacija, saj je to bilo tisto gibanje, ki se mu v (uradnem) zgodovinopisju pravi protireformacija, prinesla štev...
Leto Kristusovega rojstva (2. del)
Apologia Catholica

Leto Kristusovega rojstva (2. del)

Nadaljujemo še z nekaterimi zgodovinskimi podatki in računi. Jožef Flavij govori o tem, da je Herodova smrt nastopila 34 oz. 37 let po tem, ko je Herod prevzel oblast, 37 torej od tega, ko so ga Rimljani postavili na oblast, 34 let pa je preteklo od tedaj, ko je tudi pravno-formalno nastopil. Herod Veliki je s pomočjo Rimljanov zavzel Jeruzalem leta 37 pr. Kr., če pa štejemo tistih 37 let od tedaj, pridemo do časa med 1 pr. Kr. in 1 po Kr. Res je sicer, da je Mark Antonij imenoval Heroda za kralja že leta 40 pr. Kr., v času 184. olimpijade, Jožef Flavij navaja konzula iz leta 40 pr. Kr., posest nad Jeruzalemom pa je dejansko prevzel v času naslednje olimpijade, torej v letu 37 pr. Kr. Poleti smo pristali blizu kraja ladijske bitke pri Aktionu, ki je bila leta 31 pr. Kr., ko je bil Herod v...
Jaslice in sveta maša
Steber luči

Jaslice in sveta maša

"Bliža se božični praznik in na mnogih krajih že postavljajo jaslice, kakor na Trgu sv. Petra. Majhne ali velike, enostavne ali bolj dodelane, jaslice predstavljajo družinsko in zelo jasno upodobljen izraz Božiča. Gre za element naše kulture in umetnosti, predvsem pa je to element vere v v Boga, ki je v Betlehem prišel »prebivat med nas« (Jn 1,14)." Tako se je v nagovoru po molitvi Angelovega češčenja 12. decembra 2004 obrnil sveti papež Janez Pavel II. na otroke in mladostnike, ki so prinesli na glavni vatikanski trg k blagoslovu svoje Jezuščke, ki so jih nato postavili kasneje v jaslice po rimskih župnijah, šolah in družinah. Če pomislimo, je to bilo še zadnje adventno in božično praznovanje poljskega papeža med nami, ob prebiranju teh besed pa so se mi takoj v misli prikradle prav p...
Leto Kristusovega rojstva (1. del)
Apologia Catholica

Leto Kristusovega rojstva (1. del)

Prav je, da se posvetimo tudi apologetskim temam, povezanih z zgodovino in našo vero. Videli bomo, kako se vera in znanost ne izključujeta. Nasprotno, sodobne znanosti marsikaj verskega potrjujejo. Pa ne samo tistega verskega, kar je del izročila, temveč tudi tistega, kar je zapisano v novozaveznih spisih. Tokrat se posvečamo evangelistu Luku, ki je sicer označen kot zdravnik, je pa tudi zgodovinar, saj je zelo pozoren na določena zgodovinska dejstva in nam ponuja določene podatke. V preteklosti je bilo ogromno diskusij glede letnice rojstva našega Gospoda, seveda tudi glede datuma, ampak o datumu smo že pisali in se to lahko preveri tukaj. Letnico Gospodovega rojstva lahko izračunamo natančno, tako da se sklicujemo na eno od zgodovinskih dejstev, ki ga najdemo v evangeliju, namreč na let...
Individualizem in krščanstvo
Proti vetru

Individualizem in krščanstvo

V našem prvem zapisu smo spregovorili o sodobnem človeku kot posamezniku oz. individualistu, če smo bolj jasni z uporabo latinizirane tujke. Zanimiv je odziv katerega od zelo opevanih javnih filozofov, kakršen je Umberto Galimberti. Izpostavljam njega, ker je daleč od krščanstva in mu celo nasprotuje, nazadnje pa ga je obtožil, da je krivo za individualizem v zahodni družbi.V resnici napada  katoliško Cerkev, s tem pa pljuva v lastno skledo, saj je študiral z njeno pomočjo. Galimbertiju bi namreč delno lahko celo pritrdili, v primeru, da govorimo o tistem delu krščanstva, ki se je odcepilo od katoliške Cerkve, to pa je protestantizem. Vendar pa zato drži, da to ni pravo krščanstvo, saj kriva vera pravo prikroji po svoje in absolutizira le del njenega nauka. Zatorej poglejmo, zakaj ne...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina