Author: Andrej Vončina

Post za (celostno) življenje
Steber luči

Post za (celostno) življenje

Bliža se začetek postnega časa, zato se velja posvetiti temu lepemu milostnemu času, ki nam je postavljen za naše očiščenje. Če pogledamo gobavca iz Markovega evangelija, ki našemu Gospodu pravi: »Če hočeš, me moreš očistiti!«, potem vidimo, da Bog to hoče in želi, Gospod Jezus mu namreč odgovori: »Hočem, bodi očiščen.« (Mr 1,40-45). Bog torej hoče, da smo čisti in očiščeni, da pripravimo svojo notranjost, vidimo pa v omenjenem odlomku, kako resnično velja, da ne gre toliko za darovanje nekih materialnih zadev, temveč za daritev, celo žrtev svojega srca, še najbolj svoje volje, saj se gobavec zaveda, da je njegovo ozdravljenje oz. očiščenje od gob samo Božja volja, vdanost v slednjo pa ni ključna samo v molitvi, kakor nam govorijo katekizmi, temveč gre za temeljni element kristjanovega ži...
Svoboda in zakoni od Lutra do nas (2)
Proti vetru

Svoboda in zakoni od Lutra do nas (2)

Nadaljujemo z našim pogledom na Lutrovo pojmovanje svobode in zakonodaje. Zadnjič smo ugotovili, kako mora človek biti popolnoma odvezan ali razvezan, kako ne sme imeti nobenih vezi, ne sme biti ničemur in nikomur zavezan. Biti nenavezan in imeti vero je po Lutru eno in isto. Svoboda je sama sebi namen, kakor smo dejali, podobno pa potem velja še za marsikaj drugega, kot so to recimo tudi odnosi, ali zadnjih več kot petdeset let dialog, ki je tudi samemu sebi namen in imamo dialog zaradi dialoga, brez nikakršne obveznosti. Svoboda tako več ni pogoj za moralno dobro delovanje človeka, saj gre za popolno neodvisnost, kakor smo pojasnili. Vendar pa Luter pravi še nekaj – da biti svoboden pomeni imeti moč in oblast. Zato je, če strogo sledimo temu, kakor pravi Luter, svoboden edinole Bog, saj...
Svoboda in zakoni od Lutra do nas (1)
Proti vetru

Svoboda in zakoni od Lutra do nas (1)

Naslanjam se na predavanje na temo prof. Giovannija Turca, rednega profesorja na filozofskem oddelku Univerze v Vidmu, strokovnjaka na področju politične in juridične filozofije, dodajam pa še svoje misli in utrinke ob odličnem predavanju. Ko se bliža teden molitve za edinost kristjanov, je čas nadvse primeren. Obhajali pa smo tudi petsto let od izobčenja Martina Lutra iz katoliške Cerkve. Prof. Turco se ustavi ob Lutru, Kalvinu in Kantu, kot filozofu, ki je izšel iz luteranizma. V prvem delu nas bo zanimal Luter. prof. Giovanni Turco Seveda bi se kdo vprašal, zakaj tovrstna tema, ampak je takoj treba povedati, da je protestanstska revolucija, ki seveda ni bila nobena reformacija, saj je to bilo tisto gibanje, ki se mu v (uradnem) zgodovinopisju pravi protireformacija, prinesla štev...
Leto Kristusovega rojstva (2. del)
Apologia Catholica

Leto Kristusovega rojstva (2. del)

Nadaljujemo še z nekaterimi zgodovinskimi podatki in računi. Jožef Flavij govori o tem, da je Herodova smrt nastopila 34 oz. 37 let po tem, ko je Herod prevzel oblast, 37 torej od tega, ko so ga Rimljani postavili na oblast, 34 let pa je preteklo od tedaj, ko je tudi pravno-formalno nastopil. Herod Veliki je s pomočjo Rimljanov zavzel Jeruzalem leta 37 pr. Kr., če pa štejemo tistih 37 let od tedaj, pridemo do časa med 1 pr. Kr. in 1 po Kr. Res je sicer, da je Mark Antonij imenoval Heroda za kralja že leta 40 pr. Kr., v času 184. olimpijade, Jožef Flavij navaja konzula iz leta 40 pr. Kr., posest nad Jeruzalemom pa je dejansko prevzel v času naslednje olimpijade, torej v letu 37 pr. Kr. Poleti smo pristali blizu kraja ladijske bitke pri Aktionu, ki je bila leta 31 pr. Kr., ko je bil Herod v...
Jaslice in sveta maša
Steber luči

Jaslice in sveta maša

"Bliža se božični praznik in na mnogih krajih že postavljajo jaslice, kakor na Trgu sv. Petra. Majhne ali velike, enostavne ali bolj dodelane, jaslice predstavljajo družinsko in zelo jasno upodobljen izraz Božiča. Gre za element naše kulture in umetnosti, predvsem pa je to element vere v v Boga, ki je v Betlehem prišel »prebivat med nas« (Jn 1,14)." Tako se je v nagovoru po molitvi Angelovega češčenja 12. decembra 2004 obrnil sveti papež Janez Pavel II. na otroke in mladostnike, ki so prinesli na glavni vatikanski trg k blagoslovu svoje Jezuščke, ki so jih nato postavili kasneje v jaslice po rimskih župnijah, šolah in družinah. Če pomislimo, je to bilo še zadnje adventno in božično praznovanje poljskega papeža med nami, ob prebiranju teh besed pa so se mi takoj v misli prikradle prav p...
Leto Kristusovega rojstva (1. del)
Apologia Catholica

Leto Kristusovega rojstva (1. del)

Prav je, da se posvetimo tudi apologetskim temam, povezanih z zgodovino in našo vero. Videli bomo, kako se vera in znanost ne izključujeta. Nasprotno, sodobne znanosti marsikaj verskega potrjujejo. Pa ne samo tistega verskega, kar je del izročila, temveč tudi tistega, kar je zapisano v novozaveznih spisih. Tokrat se posvečamo evangelistu Luku, ki je sicer označen kot zdravnik, je pa tudi zgodovinar, saj je zelo pozoren na določena zgodovinska dejstva in nam ponuja določene podatke. V preteklosti je bilo ogromno diskusij glede letnice rojstva našega Gospoda, seveda tudi glede datuma, ampak o datumu smo že pisali in se to lahko preveri tukaj. Letnico Gospodovega rojstva lahko izračunamo natančno, tako da se sklicujemo na eno od zgodovinskih dejstev, ki ga najdemo v evangeliju, namreč na let...
Individualizem in krščanstvo
Proti vetru

Individualizem in krščanstvo

V našem prvem zapisu smo spregovorili o sodobnem človeku kot posamezniku oz. individualistu, če smo bolj jasni z uporabo latinizirane tujke. Zanimiv je odziv katerega od zelo opevanih javnih filozofov, kakršen je Umberto Galimberti. Izpostavljam njega, ker je daleč od krščanstva in mu celo nasprotuje, nazadnje pa ga je obtožil, da je krivo za individualizem v zahodni družbi.V resnici napada  katoliško Cerkev, s tem pa pljuva v lastno skledo, saj je študiral z njeno pomočjo. Galimbertiju bi namreč delno lahko celo pritrdili, v primeru, da govorimo o tistem delu krščanstva, ki se je odcepilo od katoliške Cerkve, to pa je protestantizem. Vendar pa zato drži, da to ni pravo krščanstvo, saj kriva vera pravo prikroji po svoje in absolutizira le del njenega nauka. Zatorej poglejmo, zakaj ne...
Kako moramo moliti (1. del)
Steber luči

Kako moramo moliti (1. del)

Najprej, zakaj se ta duhovno-teološka rubrika imenuje »Steber luči«. Ker neko staro egipčansko krščansko (koptsko pomeni egipčansko, op. a.) besedilo omenja besede našega Gospoda mojemu zavetniku, prvopoklicanemu apostolu, sv. Andreju, da bo »steber luči« v nebeškem kraljestvu. Tokrat pa razmišljamo v tej rubriki o molitvi, in sicer s pomočjo škofa in cerkvenega učitelja, sv. Alfonza Ligvorija. Tudi sicer ne bom govoril jaz, ker sam po sebi nimam kaj dosti povedati, ampak govorijo apostoli, cerkveni očetje, cerkveni učitelji in učiteljice ter drugi svetniki in takšni, ki nas lahko kaj lepega naučijo v veri. Lepo je, ker cerkveni učitelji radi navajajo cerkvene očete, zavedajoč se dejstva, da so kakor pritlikavci, ki stojijo na ramah velikanov. Gospod Jezus v evangeliju po sv. Janezu (16,2...
Politična korektnost ni pravi odgovor
Proti vetru

Politična korektnost ni pravi odgovor

Komentar po napadih v Nici Ob napadih v Nici, čeprav je bilo potem še nekaj teh napadov, nihče ni povabil k podobnemu dejanju, h kakršnemu so vehementno vabili ob nemirih v ZDA, da bi namreč kdo upognil koleno, seveda levo in ne desno, v spomin na katero od treh žrtev napada. Katoliški sociolog in pisec Giuliano Guzzo je zato svoj zapis naslovil prav: 'Na kolena za Simone Barreto Silva', eno od žrtev iz katedrale. Če pogledamo njeno sliko, potem vidimo, da je bila naša umorjena sestra po veri temnopolta, a je imela zraven še marsikaj, zaradi česar se koleno vseh, ki smo okuženi z »naprednimi« zahodnimi strupi ne bi kar tako uklonilo. Bila je mati treh otrok, katerim je namenila tudi svoje zadnje besede pred smrtjo, imela je pa tudi vero, zaradi katere se je vsako jutro podala k sveti m...
Sodobni človek kot posameznik
Proti vetru

Sodobni človek kot posameznik

Moderna doba traja že lep čas, njen začetek pa bomo postavili precej pred tisti mejnik, kamor ga postavlja »šolska« zgodovina, ki pravi, da se t. i. »novi vek« prične z letom 1492, ko se zaključi t.i. »srednji vek«, ki pa mu lepše rečemo »krščanska doba« ali z eno besedo »kristjanstvo« (lat. Christianitas). Zaton te omenjene krščanske dobe pa v resnici začne že tam po letu 1300, natančnejšo ločnico lahko postavimo z letom 1303, ko jih je, po legendi, »fasal« papež Bonifacij VIII., in sicer mu je podelil zaušnico Jakob Colonna. Resnična zgodovinska podlaga je seveda širša, skupen z legendo pa ji je upor cerkveni avtoriteti, kar je, kot bomo videli, še kako pomembno. Zgodi se vdor islamskega mišljenja, pa doba nominalizma, ki pripelje do Martina Luthra, navdušenega nad nominalističnim filoz...
0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina