Ali se imena izrekajo prvotneje o ustvarjenih bitjih kot o Bogu?
(A. 3; In Sent., lib. I, dist. iv, q. 2, a. 1; dist. xxii, a. 2; De ver., q. 4, a. 1; In Ephes., cap. 3, lect. 4; S. c. G., lib. I, cap. 34; op. II Compend. theol., cap. 27)
ZDI SE, da se imena izrekajo prvotneje o ustvarjenih bitjih kot o Bogu, saj:
1. Glede na to, po čemer nekaj spoznamo, po tem to tudi imenujemo; po Aristotelu (De int. I)[1] so namreč imena znaki spoznanega. Toda spoznavamo prej ustvarjena bitja kot Boga. Torej imena, ki jih mi oblikujemo, ustrezajo prvotneje ustvarjenim bitjem kot Bogu.
2. Po sv. Dioniziju (De div. nom., I, 6)[2] imenujemo Boga izhajajoč iz ustvarjenih bitij. Vendar se imena, kakor lev, skala ipd., ki jih iz ustvarjenih bitij prenašamo na Boga, izrekajo prvotneje o ustvarjenih bitjih kot o Bogu. Torej se vsa imena, ki jih izrekamo o Bogu in stvareh, izrekajo prvotneje o ustvarjenih bitjih kot o Bogu.
3. Vsa imena, ki se običajno izrekajo o Bogu in stvareh, se izrekajo o Bogu kot o vzroku vsega, kakor pravi sv. Dionizij (De myst. theol., I, 2)[3]. Toda kar se izreka o nečem po vzročnosti, se izreka o tem v drugotnem pomenu: prvotneje je zdrava žival kot pa zdravstvo, ki je vzrok zdravja. Zato se taka imena izrekajo prvotneje o Bogu kot o ustvarjenih bitjih.
TODA PROTI temu velja, kar je zapisano v pismu Efežanom (3, 14–15): »Poklekam pred Očetom našega Gospoda Jezusa, po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji«. Zdi se, da isto velja tudi za ostala imena, ki se izrekajo o Bogu in ustvarjenih stvareh. Zato se taka imena izrekajo prvotneje o Bogu kot o ustvarjenih bitjih.
ODGOVARJAM, da se vsa imena, ki se izrekajo na analoški način o več bitjih, morajo izrekati z ozirom na eno: zato pa je treba to eno postaviti v definicijo vsega, o čemer se izrekajo. Ker pa je pojem, ki ga izraža ime, definicija (Metaph., IV, 3)[4], je nujno, da se tisto ime izreka prvotno o tistem, kar je vsebovano v definiciji ostalega, drugotno pa o ostalem, in sicer glede na to, koliko se približujejo temu prvemu: tako izraz zdrav, ki se izreka o živali, sodi v definicijo zdravega, ki se izreka o zdravstvu, ki je zdravo, ker povzroča zdravje v živali; ter v definicijo zdravega, ki se izreka o urinu, ki je zdrav, ker je znak zdravja v živali.
Tako se vsa imena, ki se o Bogu izrekajo metaforično, prvotneje izrekajo o ustvarjenih bitjih kot o Bogu: ko se izrekajo o Bogu, ne pomenijo namreč nič drugega kot podobnosti takim ustvarjenim bitjem. Kakor izraz smejoč, ko ga izrečemo o travniku, ne pomeni nič drugega, kot da je tedaj, ko travnik cveti, podoben človeku, ki se smeje, zaradi razmerne podobnosti, tako ime lev, ko ga izrekamo o Bogu, ne pomeni nič drugega, kot da je Bog podoben levu v tem, ker je mogočen v svojih dejanjih, kakor je lev v svojih. Iz tega pa sledi, da ko taka imena izrekamo o Bogu, jim ne moremo definirati pomena drugače kot na osnovi tega, kako se izrekajo o ustvarjenih bitjih.
O ostalih imenih, ki se o Bogu ne izrekajo metaforično, bi veljalo isto, če bi se izrekala o Bogu le po vzročnosti, kot so trdili nekateri.[5] V tem smislu, če bi rekli »Bog je dober«, bi to pomenilo le, da je Bog vzrok dobrote v ustvarjenih bitjih: v takem primeru bi izraz dobro, izrečen o Bogu, vseboval v svojem pomenu dobro ustvarjenega bitja; zato pa bi se dobro izrekalo prvotneje o ustvarjenih bitjih kot o Bogu. Vendar dokazano je bilo (a. 2), da se taka imena ne izrekajo o Bogu le vzročnostno, marveč tudi bistveno. Ko namreč rečemo, da je Bog dober ali moder, to ne pomeni le, da je on vzrok modrosti in dobrote, pač pa da le-ti predobstajata v njem na odličnejši način. Zato pa je treba reči, da glede na to, kar je označeno z imenom, se taka imena izrekajo prvotneje o Bogu kot o ustvarjenih bitjih: saj te popolnosti izhajajo iz Boga v ustvarjena bitja. Glede na izvor imena pa jih oblikujemo na osnovi ustvarjenih bitij, ki jih prvotneje spoznavamo. Zato pa imajo način izražanja, ki je lasten ustvarjenim bitjem, kakor je bilo že rečeno (a. 3).
GLEDE PRVEGA ugovora je torej treba reči, da ta ugovor se nanaša na izvor imen.
GLEDE DRUGEGA ugovora je treba reči, da ne velja isti premislek za imena, ki se o Bogu izrekajo metaforično in za ostala imena, kot je bilo rečeno (c).
GLEDE TRETJEGA ugovora je treba reči, da bi veljal, če bi se taka imena izrekala le vzročnostno in ne bistveno: tj. le tako, kot se izreka izraz zdrav za zdravstvo.
© 2023, Ivo Kerže, Vse pravice pridržane.
[1] Bk 16 a 3.
[2] PG 3, 596.
[3] PG 3, 1000.
[4] Bk 1012 a 23.
[5] Prim. Alanus ab Insulis, Theol. reg., reg. 21 (PL 210, 631); reg. 26 (PL 210, 633).