Morilcem liturgije

V času, ko novodobni morilci liturgije ponovno napadajo duhovno življenje ljudi po vsem svetu, se nujno moramo ozreti v preteklost, da bi razumeli, da se ne dogaja nič novega. Smo v novem spopadu že več kot petdesetletne liturgične vojne, v kateri si stojita nasproti katoliška in modernistična stran. Msgr. Celada je svoje jasno zavzemanje za resnico in pravico drago plačal z izgubo katedre gregorianistike na Lateranski univerzi v Rimu. Umrl je relativno mlad, sredi sedemdesetih, primoran živeti pri domačih. Bodimo vredni naslednikov velikanov, ki so se borili pred nami.

Monsinjor Domenico Celada, Vigilia Romana, Leto III., št. 11, november 1971

Že nekaj časa sem vam želel pisati, spoštovani morilci naše svete liturgije. Ne zato, ker bi upal, da bi moje besede mogle kako vplivati na vas, ki ste predolgo nazaj padli v Satanove kremplje in postali njegovi zelo poslušni hlapci, ampak zato, da bi vsi tisti, ki trpijo zaradi vaših neštetih zločinov, lahko spet našli svoj glas.

Ne sprenevedajte se, gospodje. Strašne rane, ki ste jih odprli v telesu Cerkve kličejo po maščevanju pred Božjim obličjem, pravičnim Maščevalcem. Vaš načrt subverzije Cerkve preko liturgije je starodaven. Skušali so ga izvesti mnogi vaši predhodniki, ki so bili precej pametnejši od vas, in jih je oče teme že sprejel v svoje kraljestvo.

Spominjam se vašega sovraštva, vašega posmehovanja, ko ste pred petnajstimi leti želeli smrt tistemu velikemu papežu, ki je bil Božji služabnik Eugenio Pacelli, ker je ta spoznal vaše načrte in se jim postavil po robu z avtoriteto trojne krone.

Po tisti slavni konferenci o „pastoralni liturgiji“, na katero so padle kakor sablja zelo jasne besede Pija XII., ste tisto mistično srečanje zapustili s penečimi usti jeze in strupa.

Sedaj ste uspeli. Vsaj zaenkrat. Ustvarili ste svojo „mojstrovino“ – novo liturgijo. Da to ni Božje delo, kaže predvsem (če pustimo pri strani dogmatske implikacije) nekaj zelo preprostega: je strašansko grda. Je kult dvoumnosti in nerazumljivosti, neredko kult nečednosti.

To bi moralo biti dovolj, da bi razumeli, da vaša „mojstrovina“ ne prihaja od Boga, izvora vse lepote, ampak od starodavnega uničevalca Božjih del.

Da, vernim katolikom ste odvzeli najčistejša čustva, ki izhajajo iz vzvišenih stvari, ki so tisočletja utemeljevala liturgijo: lepota besed, gest, glasbe. Kaj ste nam dali v zameno? Zbirko ogabnosti, grotesknih „prevodov“ (kakor je znano, vaš oče, ki je tam spodaj, nima smisla za humor), črevesnih občutij, ki jih sprožajo mijavkanje električnih kitar, geste in obnašanje, ki so kratko malo nerazumljivi.

Če to ne bi bilo dovolj, obstaja še eno znamenje, ki priča, da vaša „mojstrovina“ ne prihaja od Boga. To so orodja, ki ste se jih posluževali, da bi jo ustvarili: goljufija in laž. Uspeli ste v prepričanju, da je en koncil razglasil izginotje latinskega jezika, arhiviranje dediščine svete glasbe, odstranitev tabernaklja, prevrnitev oltarjev, prepoved pripogibanja kolen pred našim Gospodom, navzočim v evharistiji in vse vaše ostale progresistične cilje, ki so del (kakor bi rekli pravniki) „enega samega zločinskega načrta“.

Dobro ste vedeli, da je „lex orandi“ tudi „lex credendi“ in da boste s spremembo prve, spremenili tudi drugo. Vedeli ste, da boste, z usmeritvijo vaših zastrupljenih puščic proti živemu jeziku Cerkve praktično ubili edinost vere. Vedeli ste, da boste z odlokom o smrti gregorijanskega korala in svete polifonije, mogli vpeljati, po lastnih željah, vse psevdo-glasbene nečednosti, ki skrunijo bogoslužje in mečejo senco dvoumnosti na bogoslužna dejanja.

Vedeli ste, da boste z uničenjem tabernakljev, zamenjavo oltarjev z „mizami za evharistični prigrizek“, prepovedovanjem vernikom, da bi klečali pred Božjim Sinom, v kratkem ugasnili vero v resnično navzočnost. Delali ste z odprtimi očmi. Besneli ste proti spomeniku, ki sta ga sta ustvarila nebo in zemlja, ker ste vedeli, da z njim uničujete Cerkev. Uspeli ste nam odvzeti sveto mašo, s tem pa razparali celo srce katoliške liturgije. (Tisto sveto mašo, v luči katere smo bili posvečeni v duhovnike in ki nam je nihče na svetu ne bo mogel nikoli prepovedati, ker nihče ne more teptati naravnega prava).

Vedeli ste, da boste z uničenjem tabernakljev, zamenjavo oltarjev z „mizami za evharistično malico“, prepovedovanjem vernikom, da bi klečali pred Božjim Sinom, v kratkem ugasnili vero v resnično navzočnost.

Vem, zdaj se boste lahko smejali temu, kar bom rekel. Pa se smejte. Uspeli ste odstraniti iz Litanij vseh svetnikov prošnjo „šibe potresa, reši nas o Gospod“, in nikoli doslej se zemlja ni tako tresla na vseh zemljepisnih širinah.

Odstranili ste prošnjo „duha nečistosti, reši nas o Gospod“, in nikdar doslej nismo bili prekriti z blatom nemoralnosti in pornografije v njenih najbolj odbijajočih in ponižujočih oblikah. Odstranili ste prošnjo „ponižaj sovražnike svete Cerkve“ in nikoli kakor sedaj sovražniki Cerkve niso tako uspevali v vseh cerkvenih institucijah, na vseh ravneh.

Smejte se, smejte. Vaš smeh je prostaški in brez veselja. Jasno je, da nihče izmed vas ne pozna, kakor mi poznamo, solza radosti in bolečine. Vi niste niti sposobni jokati. Vaše goveje oči, krogle iz stekla ali kovine, gledajo stvari, ne da bi jih videle. Podobni ste kravam, ki gledajo vlak. Raje od vas imam kradljivca, ki mladeniču strga zlato verižico, raje imam tatu, raje roparja z orožjem v roki, raje imam celo nasilneža in roparja grobov. To so ljudje, ki so veliko manj umazani od vas, ki ste oropali Božje ljudstvo vseh njegovih zakladov.

V pričakovanju, da vas vaš oče, ki je tam spodaj, sprejme v svoje kraljestvo, „kjer je jok in škripanje z zobmi“, želim, da veste za našo neomajno gotovost – ti zakladi nam bodo vrnjeni. In to bo vrnitev v celoti. Pozabili ste, da je Satan večni poraženec.

Dodaj odgovor

0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina