Leto Kristusovega rojstva (2. del)

Nadaljujemo še z nekaterimi zgodovinskimi podatki in računi. Jožef Flavij govori o tem, da je Herodova smrt nastopila 34 oz. 37 let po tem, ko je Herod prevzel oblast, 37 torej od tega, ko so ga Rimljani postavili na oblast, 34 let pa je preteklo od tedaj, ko je tudi pravno-formalno nastopil. Herod Veliki je s pomočjo Rimljanov zavzel Jeruzalem leta 37 pr. Kr., če pa štejemo tistih 37 let od tedaj, pridemo do časa med 1 pr. Kr. in 1 po Kr. Res je sicer, da je Mark Antonij imenoval Heroda za kralja že leta 40 pr. Kr., v času 184. olimpijade, Jožef Flavij navaja konzula iz leta 40 pr. Kr., posest nad Jeruzalemom pa je dejansko prevzel v času naslednje olimpijade, torej v letu 37 pr. Kr. Poleti smo pristali blizu kraja ladijske bitke pri Aktionu, ki je bila leta 31 pr. Kr., ko je bil Herod v 7. Letu vladanja. Spet pridemo do leta 37 pr. Kr. Jožef Flavij nam tudi pove, da je Herod Veliki umrl 34 let po smrti Antigona II. Matatija Hasmonejca, ki je bila leta 35 ali 34 pr. Kr. Pridemo spet do naše letnice, ki je tudi tradicionalna.

Če nadaljujemo z našim datiranjem letnice Kristusovega rojstva, moramo pogledati Herodove velike gradbene podvige oz. nekatere med njimi, ki nam pri našem iskanju letnice pomagajo.  Herod Veliki je bil avtor številnih gradbenih podvigov, med njimi tudi ponovne izgradnje jeruzalemskega templja, katere maketo lahko še danes v Jeruzalemu občudujemo. Tempelj se je odločil graditi v 18. Letu svojega vladanja, dan po obisku province Sirije cesarja Avgusta, ki se je zgodila točno leta 19 pr. Kr., kakor nam ne priča samo Jožef Flavij, ampak tudi drugi zgodovinarji, med njimi Lucij Kasij Dion, pa tudi cesar sam je tako napisal. Matematika je torej enostavna, saj razdelimo 37 let na 18 let do obiska, potem pa ostane še 19 let vladanja, pa smo spet pri naši letnici. Če ostanemo pri gradbenih podvigih kralja Heroda, potem se je otvoritev njegovih zgradb v Cezareji Maritimi, katere ostanke lahko dandanes občudujemo, zgodila, sicer dve leti kasneje od načrtovanega, v času 192. olimpijade, ki je bila med letoma 12 in 8 pr. Kr., dejanje pa je povezano z 28. letom vladanja Heroda Velikega. Potrebno je pričeti štetje leta 37 pr. Kr., ker bi se zadeva ne izšla, če bi pričeli šteti leta 40 pr. Kr., saj bi prišli do leta 13 pr. Kr., ko je potekala še 191. olimpijada.

Herodium ali Herodion pri Betlehemu.

Poleg gradbeništva pa nas zanimajo še astronomski podatki. Jožef Flavij poroča v Judovskih starožitnostih o tem, da je Herod Veliki umrl dva tedna po spektakularnem luninem mrku in da je bil njegov pogreb obhajan pred prihodnjo judovsko Pasho. Strokovnjaki ameriške državne vesoljske agencije NASA so iz podatkov vzeli tiste, ki zadevajo lunine mrke obravnavanega obdobja, seveda so izločili tiste, ki jih ni bilo moč videti iz Palestine. Kdor predvideva letnico 4 pr. Kr. kot leto Herodove smrti, se sklicuje na lunin mrk 13. marca tistega leta po julijanskem koledarju. Iz podatkov koledarja dobimo ven, da je tisto leto 14. Nisan padel na 12. april, kar je 29 dni potem. Glede na Jožefa Flavija bi to pomenilo prekratko obdobje, da bi zadeva bila izvedljiva pred judovsko Veliko nočjo ali Pasho, saj bi bilo praktično nemogoče v preostalih dveh tednih sklicati starešine kraljestva, pa ni bilo današnjih telekomunikacij, potrebno bi bilo izpeljati veličastni pogreb, ki je zadeval celotno Herodovo vojsko (grški zgodovinar Nikolaj Damaščan govori o Tračanih, Germanih in Galačanih, ki so bili del vojske), ki se je zbrala v špalir ob vsej 40-kilometrski poti od Jerihe (tudi tam je pozidal kralj mogočne zgradbe) do Herodiuma, Jožef Flavij pa piše, da se je procesija premikala počasi, le po osem stadijev naenkrat. Skratka, logistično nemogoče izvedljivo takrat, da bi naredili pred Pasho. Sicer pa, kot bomo videli, Jožef Flavij poroča še neke druge reči.

Leta 4 pr. Kr. je 13. marec padel na dan 14. Adarja II, kar je bil praznični dan »žrebov« oz. Purìm po hebrejsko, povezan s 13. Adarjem, Nikanorjevim dnem, ko so se spominjali ponovne posvetitve templja v Jeruzalemu v času Makabejcev. Jožef Flavij poroča o tem, da sta dva rabina par dni pred tem spodbudila k proti-rimski manifestaciji, ki se je končala z uničenjem zlatega orla, ki ga je Herod dal postaviti pred jeruzalemskim templjem. Herodu se je zdelo pametno rabinoma soditi zunaj prestolnice, torej v Jerihi, kjer je imel eno od palač. Tam ju je dal živa zažgati, kakor poroča Jožef Flavij v Judovskih starožitnostih XXVII, in sicer prav na dan luninega mrka. Nobeno sodišče, še tako podkupljeno in pokvarjeno pa ne bi zasedalo na sam dan praznika (prim. Est 9,17-18), toliko manj bi to storilo proti dvema nadvse znanima rabinoma, saj bi to privedlo do nemirov med ljudstvom. Jožef Flavij poroča, da je razsodilo Vrhovno judovsko sodišče, torej najvišji varuhi zakona. Sam Herod Arhelaj, sovladar od leta 4 pr. Kr. s Herodom Antipom in Herodom Filipom je na pritožbe odgovoril, da je vse potekalo »po zakonu«. Po zakonu pa 14. Adar ni mogel biti dan mrka in 4 pr. Kr. ni leto, ki nas zanima. Pa tudi Idumejec Herod Veliki nikakor ne bi nikdar dal zažgati dveh rabinov na sam dan zažiga Hamanove podobe (Esterina knjiga), kakor velja tradicionalno na dan žrebov oz. Purim.

Potreben je torej kak drug lunin mrk, v katalogih agencije NASA pa najdemo dva pripravna datuma. Prvi je 10. januarja leta 1 pr. Kr., drugi pa 29. decembra. V obeh primerih je realna možnost, da se izvrši vse tisto, kar opisuje Jožef Flavij pred prihodnjo Pasho. Med drugim imamo še en neodvisni vir, ki ga navaja Moise Schwab (1839-1918), avtoriteta v preučevanju Talmuda, in sicer je zadevo preučil prek ‘Megilath Taanith’, zvitka, ki navaja poste – Schwab poroča o 2. Shevatu kot o datumu Herodove smrti.  Po stalnem koledarju naj bi padel lunin mrk 10. januarja leta 1 pr. Kr. na 16. Shevat, kar je po 2. Shevatu. Sklada pa se drugi datum mrka, tisti konec decembra istega leta, ki je 15 dni pred 2. Shevatom in par mesecev pred Pasho, ki je bila leta 1 po Kr. 27. marca. Barva lune po poročanju Jožefa Flavija, ki bi naj bila rdeča, se sklada z poročilom agencije NASA za 29. december 1 pr. Kr., ko je lunin brk bil ob mraku. NASA namreč kot uro postavlja 14.31 po Greenwiškem času, kar pomeni za Palestino nekje ob 17.00 konec decembra. Navadni mrk ne bi bil nič posebnega, takšen pa je bil gotovo nekaj veličastnega in je šel naprej v pripovedih, da je lahko Jožef Flavij na podlagi izročila popisal. Mrk leta 4 pr. Kr. se je pa zgodil sredi noči, tako da so ga lahko le redki opazili. Vidimo, kako tudi astronomija potrjuje leto Kristusovega rojstva pred 2020 leti.

Na koncu preglejmo še podatke, ki jih dobimo v evangeliju. Judeja je bila tedaj del senatorske province Sirije, prav kakor nam poroča sv. Luka, guverner pa je imel sedež v Antiohiji, največjem in najpomembnejšem pristanišču. Ozemlje Heroda Velikega je upravljal prokurator, ki je navadno bival v Cezareji Maritimi, še enem pristanišču, ki ga je še posebej v rimskem stilu preuredil prav Herod Veliki, kar lahko vidimo še danes. Nič čudnega torej ni povezati en zgodovinski dogodek z več rimskimi osebnostmi. To pojasnjuje, kako Tertulijan (155?-235?) pripisuje popis Gaju Senciju Saturninu (60 pr. Kr.-12? Po Kr.), Luka pa Publiju Simpliciju Kviriniju (45? Pr. Kr.-21 po Kr.). V tej luči lahko pogledamo vse, kar se je dogajalo okrog Herodove smrti, ko sta bila glavna junaka guverner Publij Kvintilij Var (47? Pr. Kr-9 po Kr.) in prokurator Sabin. Gaj Julij Cezar ml. (20 pr. Kr.-4 po Kr.) je bil nečak cesarja Avgusta, kasneje naj bi ga nasledil. Leta 1 po Kr. je bil imenovan za konzula v Rimu, poročila pa pravijo, da je bil ravno takrat poslan v provinco Sirijo, ker so se dogajali neredi ob smrti Heroda Velikega, poleg tega pa je bila še neka težava s Parti. Jožef Flavij navaja, kako je bil Gaj Julij Cezar ml. ob Kvintiliju Varu med kratko, a krvavo vojno, ki se je odvijala ob Herodovi smrti, torej nikakor ne leta 4 pr. Kr. Potem, ko je dosegel sporazum s Parti, je Cezarjev tutor, general Mark Lolij (54? Pr. Kr.-2 po Kr.) bil obtožen izdaje, namesto njega pa je bil postavljen Kvirinij poleg mladega prestolonaslednika, ki je bil leta 3 po Kr. ranjen v bitki, za posledicami pa leto kasneje umrl.

Var je bil guverner Sirije od 6 do 4 pr. Kr. prvič, vendar pa je okrog testamenta Heroda velikega, ki je kraljestvo razdelil med Arhelaja, Antipa in Filipa, omenjen ob njem tudi Gaj Julij Cezar ml., ki je bil leta 4 pr. Kr. še premlad, da bi imel zadolžitve. Varova vojna pa je, če gledamo še naprej, edina omenjena v rimskih arhivih, in sicer prav v času konzulata Gaja Cezarja leta 1 po Kr. Zatorej je bil Kvirinij določen, potem ko je Lolij padel v nemilost, kot tutor mlademu Gaju Cezarju, bil pa je prav »sodnik« in »oskrbnik popisa dobrin«. Lahko bi še podrobneje pogledali, kako natančno sv. Luka popisuje dogodke, a to je morda že snov za še kak prispevek. Zatorej je Herod umrl leta 1 po Kr., leta 29, v 15. Letu vladanja Tiberija pa je Jezus imel 30 let.

Dodaj odgovor

0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina