Leto Kristusovega rojstva (1. del)

Prav je, da se posvetimo tudi apologetskim temam, povezanih z zgodovino in našo vero. Videli bomo, kako se vera in znanost ne izključujeta. Nasprotno, sodobne znanosti marsikaj verskega potrjujejo. Pa ne samo tistega verskega, kar je del izročila, temveč tudi tistega, kar je zapisano v novozaveznih spisih. Tokrat se posvečamo evangelistu Luku, ki je sicer označen kot zdravnik, je pa tudi zgodovinar, saj je zelo pozoren na določena zgodovinska dejstva in nam ponuja določene podatke. V preteklosti je bilo ogromno diskusij glede letnice rojstva našega Gospoda, seveda tudi glede datuma, ampak o datumu smo že pisali in se to lahko preveri tukaj. Letnico Gospodovega rojstva lahko izračunamo natančno, tako da se sklicujemo na eno od zgodovinskih dejstev, ki ga najdemo v evangeliju, namreč na letnico smrti Heroda Aškelonskega, t.i. Velikega, sicer avtorja številnih mogočnih zgradb, katerih ostanke lahko vidimo še danes. Herod naj bi se uradno rodil leta 73 pred Kristusom, v resnici pa leta 70 ali 69 pr. Kr., kakor bomo videli, umrl pa januarja leta 1 po Kr. oz. 1. Leta Gospodovega. Datum njegove smrti je namreč v skladu z drugimi zapisi judovskega zgodovinarja Tita Jožefa Flavija (37-100) in tudi s starostjo, ki jo je Jezus imel leta 29 po Kr., torej v 15. letu vladanja cesarja Tiberija Julija Cezarja Avgusta (42 pr. Kr. – 37 po Kr.), kakor nam natančno poroča sveti Luka (Lk 3,23) – da je namreč bil Gospod Jezus tedaj star okrog trideset let, kar seveda ne pomeni nekaj let več ali manj, ampak le kako leto več ali manj.

Herod Veliki

V preteklosti je bilo ogromno diskusij glede letnice rojstva našega Gospoda … Letnico Gospodovega rojstva lahko izračunamo natančno, tako da se sklicujemo na eno od zgodovinskih dejstev, ki ga najdemo v evangeliju, namreč na letnico smrti Heroda Aškelonskega, t.i. Velikega, sicer avtorja številnih mogočnih zgradb, katerih ostanke še danes lahko vidimo. Herod se naj bi uradno rodil leta 73 pred Kristusom, v resnici pa let 70 ali 69 pr. Kr., kakor bomo videli, umrl pa januarja leta 1 po Kr. oz. 1. Leta Gospodovega.

Na te naše trditve se takoj najdejo ugovori, ki bi želeli biti znanstveni, a se potem izkaže, da to niso. Ko je namreč vdrl vpliv moderne laične oz. laicistične znanosti, kakor da ne bi tudi pod okriljem Cerkve delovalo precej vernih strokovnjakov, posvečenih ali neposvečenih. Glede na splošno razširjeno zgodovino naj bi torej Herod Veliki umrl leta 4 pr. Kr. oz. v 750. Letu od ustanovitve Rima, tako da bi bilo potrebno datum Jezusovega rojstva pomakniti vsaj v leto 6. pr. Kr. Drugi ugovor je v tem, da naj Lukov evangelij ne bi imel trdne zgodovinske podlage, tako da bi bilo potrebno na novo pretresti tudi dejstvo, ki ga sv. Luka navaja, da naj bi namreč Gospod Jezus bil, ko je pričel javno delovanje, star trideset let. Po približno treh letih javnega delovanja pa naj bi v starosti triintridesetih let pretrpel križev pot, bil križan, umrl in vstal od mrtvih. To vse je tradicionalno prepričanje svete Cerkve. Kot tretji ugovor pa se ponuja figuro Dionizija Malega, meniha iz 5. in 6. Stoletja, ki je ustanovitelj splošne zgodovinske kronologije in štetja let od Kristusovega rojstva. Slednji naj bi neverjetno zgrešil leto Mesíjevega rojstva.

Ko smo podali ugovore, moramo nanje še odgovoriti. Najprej na letnico 4 pr. Kr., ki bi naj sicer izvirala od Jožefa Flavija. V resnici judovski zgodovinar o tej letnici ne govori kot o tisti, ko bi naj kralj Herod Veliki umrl, ampak gre v resnici za letnico, ko je razdelil svojim sinovom ozemlje, na katerem bi potem vsak od njih zavladal po njegovi smrti. Ti sinovi so bili Herod Arhelaj (23 pr. Kr.-18 po Kr.), Herod Antipa (pred 20 pr. Kr. – nekje po letu 39 po Kr.) in Herod Filip, znan tudi po imenu Filip Tetrarh (četrtni oblastnik) ali Herod Filip II. (ok. 26 pr. Kr.-34 po kr.). Gre torej za leto, ko so sinovi pričeli vladati nad deli ozemelj, vendar pa je oče seveda še vedno bdel nad celoto, saj ni bilo v času, ko je živel in deloval Jožef Flavij nič neobičajnega, da se je štelo čas vladanja naslednika od leta, ko mu je bilo ozemlje dodeljeno, četudi je bil še vedno živ tisti, ki je naslednike imenoval, torej je Herod Veliki še vedno živel ter imel moč in vpliv. Od Jožefa Flavija potem tudi izvemo, da je Herod Veliki umrl kot sedemdesetletnik in pričel vladati kot petnajstletnik v 9. letu vladanja Janeza Hirkana II., ki ga je na oblast postavil Gaj Gnej Pompej (106-48 pr. Kr.) leta 63 pr. Kr., ko so Rimljani zavzeli Jeruzalem. Imamo torej natančen podatek, ki pa lahko velja tudi enajst mesecev pred samim dopolnjenjem celotnega leta vladanja – dobimo torej 9. leto vladanja Heroda Hirkana II. v letih 55-54 pr. Kr., tako da potemtakem pridemo do letnice Herodovega rojstva kot leta 70 ali 69 pr. Kr., torej kasneje od tistega, kar pravi »mainstream« zgodovina. Ker se je od leta 1 pr. Kr. šlo neposredno na leto 1 po Kr., vidimo, da se potemtakem menih Dionizij Mali ni prav nič zmotil, ko je na podlagi vseh podatkov in izročila določil čas oz. leto Kristusovega rojstva, ki ga je tako potrebno postaviti tri ali štiri leta po letu 4 pr. Kr. A to še ni vse, zato nadaljujemo čez nekaj dni še z drugim delom, kjer bomo ugotovili skladnost letnice ob Herodovih gradbenih podvigih in ob astronomskih ter še nekaterih zgodovinskih dejstvih.

… se nadaljuje

Dodaj odgovor

0
    0
    Vaša košarica
    Košarica je praznaTrgovina